Kdo bi v oboroževalski vročici lahko zavil v obrambno panogo?

V Evropi se je namenjanje denarja obrambi dolgo štelo za nebodigatreba ali celo za metanje denarja stran. Ta miselnost se zaradi vojne v neposredni bližini, ruske grožnje z jedrskim orožjem in nevarnosti ameriškega umika iz zveze Nato spreminja in po desetletjih leporečenja začenja EU vlagati tudi v obrambno industrijo. Med drugo svetovno vojno je marsikatero priznano evropsko podjetje svoj fokus preusmerilo v obrambno oziroma orožarsko panogo, nekatera pa so prav v času vojne celo nastala.

Kdo vse bi še lahko imel koristi od cunamija naložb v obrambo? Lahko obrambna panoga iz krize povleče avtomobilsko? Kakšne koristi bi lahko imela Slovenija?

Shirana avtoindustrija lahko pomaga obrambni

Denar se bo v Evropi preusmeril v obrambno industrijo, naložbe pa pomenijo priložnost tudi za panoge, ki jih marsikdo na prvi pogled ne bi povezoval z orožarsko. Zanimalo nas je, kako se bodo naložbam prilagajala podjetja ali celo panoge. Med prvimi panogami, ki bi lahko pristavila svoj lonček, se omenja avtomobilska industrija. Prehod na električna vozila je v minulem letu zastal, evropski proizvajalci se zaradi krčenja prodaje in proizvodnje borijo s presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi.

Nemška obrambna podjetja ob večanju obrambnih izdatkov na drugi strani iščejo dodatne proizvodne zmogljivosti. Shujšana avtomobilska industrija bi lahko bila primeren partner. Zvezno združenje nemške varnostne in obrambne industrije (BDSV) je avtomobilsko industrijo pozvalo, naj sprejme preusmeritev na obrambno opremo kot glavno gonilo rast. Sprašujejo se, zakaj ne bi težav ozkih grl rešili z uporabo oziroma preureditvijo neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti nemškega avtomobilskega sektorja.

Ukrepi ne morejo rešiti vseh težav avtomobilistov

''Ne moremo pričakovati, da bodo napovedani ukrepi odpravili vse težave nemškega gospodarstva, predvsem ne bodo odpravili tistih, ki izhajajo iz avtomobilske industrije, vsaj ne kratkoročno,'' je zapisal upravljavec premoženje pri NLB Skladih Matej Gosar. Meni, da so ukrepi v vrednosti 540 milijard evrov premajhni za tak učinek, upoštevati je treba tudi visoke stroške morebitnega prestrukturiranja. Bodo pa ukrepi spodbudili nemško gospodarstvo, ki se je v zadnjih dveh letih skrčilo. Gosar je učinek ukrepov na nemško gospodarsko rast ovrednotil na eno odstotno točko, kar ocenjuje kot zelo dobrodošlo.

''Tudi dolgoročno nemško gospodarstvo potrebuje alternative, saj se je gospodarski model, ki je kombiniral poceni energente z izvozom na Kitajsko, izčrpal in ni pričakovati njegove vrnitve,'' sklene. Tudi profesor na ekonomski fakulteti Matej Lahovnik meni, da globalnega upada konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije ne bi mogli nadomestiti s povečanimi izdatki za obrambno industrijo. ''Obrambna industrija niti približno ne more nadomestiti morebitnega upada avtomobilske industrije pri nas. Slovenska avtomobilska industrija je namreč ena izmed glavnih industrijskih panog v državi, saj prispeva približno 10 odstotkov slovenskega BDP in več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza.’’

To ne vključuje le proizvodnje vozil, temveč tudi dobavitelje in širši avtomobilski grozd, ki izdelujejo sestavne dele in tehnološke rešitve. ''Globalni upad konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije bi imel tako velike posledice za slovenski GDP, da ga s povečanimi izdatki za obrambno industrijo ne bi mogli nadomestiti," opozarja Lahovnik. Predsednik vlade Robert Golob je na lanskem srečanju avtomobilskega grozda opozoril, da bodo morali v združenju priložnosti iskati tudi v drugih panogah.

Vključevanje avtomobilske industrije ni nič novega

V Evropski uniji (EU) so na začetku marca razkrili načrt vnovične oborožitve (ReArm Europe), ki naj bi priskrbel do 800 milijard evrov naložb. Na voljo bo veliko denarja, evropske proizvodne zmogljivosti pa nikoli niso bile predvidene za večjo proizvodnjo orožja in streliva. Sodelovanje avtomobilske industrije pri proizvodnji tankov in druge opreme sicer ni povsem nova zamisel, nekatera avtomobilska podjetja imajo vojaške oddelke.

''Da bi avtomobilska industrija postala tudi obrambna, bi trajalo precej časa. Kratkoročno ne vidim, da bi lahko podpirala obrambno industrijo,'' je za Bloomberg Adria TV povedal Jeromin Zettelmeyer, direktor možganskega trusta Bruegel. ''Po drugi strani pa so lahko potrebe obrambne industrije spodbuden deležnik širše industrijske proizvodnje. To velja tako za že delujoča podjetja, ki bodo širila zmogljivosti, kot nova podjetja. Nekatera od teh novih podjetij bi lahko prišla iz avtomobilske industrije, tista, ki že imajo razvite proizvodne zmogljivosti,'' je povedal.

Delno se to že dogaja. Junija 2024 sta avtomobilski dobavitelj Continental in orožarski velikan Rheinmetall podpisala memorandum o soglasju za lažja preusposabljanja avtomobilskih delavcev, je poročal Reuters. Februarja je nemško-francosko orožarsko podjetje KNDS prevzelo tovarno francoskega proizvajalca vlakov Alstom. Tovarno bodo preuredili za proizvodnjo delov za vojaška vozila, med temi tudi za tanke leopard 2 in bojna vozila pehote puma, je poročal Deutsche Welle.

Tanki iz Volkswagnovih tovarn?

Rheinmetall, ki je prejšnji teden poročal o rekordnem poslovanju, je pripravljen prevzeti morebitne Volkswagnove tovarne, če bi se avtomobilski koncern tako odločil, je poročal Financial Times. Proizvajalec orožja v Nemčiji išče dodatne proizvodne zmogljivosti, medtem ko jih proizvajalci avtomobilov v krizi zmanjšujejo. Glavni izvršni direktor Armin Papperger je v sredo dejal, da je tovarna v Osnabrücku primerna za Rheinmetallovo proizvodnjo, vendar je poudaril, da bo vsaka odločitev o prevzemu nedelujočih avtomobilskih tovarn odvisna od zagotovitve več naročil za tanke.

Omenjena tovarna je ena izmed treh, ki bodo v prihodnjih dveh letih nehale obratovati. V Volkswagnu so se decembra namreč odločili, da zaradi upočasnjene prodaje avtomobilov v Evropi proizvodne zmogljivosti v tej državi zmanjšajo za polovico. Za del pogače pa se bodo potegovali tudi v drugih panogah. Omenjajo se strojegradnja, jeklarska in gradbena industrija. ''Dejavnosti, kot so jeklarstvo, proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev, polproizvodi za industrijo mobilnosti in elektroindustrija, bi imele največ priložnosti za rast prihodkov v primeru večanja proizvodnje orožja v Evropi,'' je zapisal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Kdo bi lahko imel koristi v Sloveniji?

Slovensko gospodarstvo je v manjši meri vključeno v proizvodnjo vojaške opreme. ''Del proizvedenih polizdelkov ima tudi možnost dvojne uporabe – za civilne in vojaške namene,'' še meni Ivanc. Slovenska podjetja, ki delujejo v določenih tržnih nišah, iščejo priložnosti s svojo ponudbo v okviru Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS).

Direktor organizacije GOIS Boštjan Skalar nam ni vedel natančno povedati, katera slovenska avtomobilska podjetja že sodelujejo z obrambno panogo. ''Jih je vsaj pet, ki so zelo vezana, do deset, ki vsaj delno sodelujejo. Pozvali smo industrije na sejem Sidec, ki je organiziran oktobra. Imamo tudi veliko članov, ki obdelujejo kovine, na primer Impol. Veliko je takšnih, ki se ukvarjajo z obdelavo kovin ali površinsko obdelavo, imajo stroje za razreze, za oblikovanje,'' je povedal Skalar.

''Tudi prek grozda avtomobilske industrije smo pozvali, da bi ta podjetja vsaj malo razmislila, kje bi lahko sodelovala.'' Dodaja, da je povezovanje še v povojih, in priznava, da se trenutno v grozd GOIS vključujejo predvsem kovinarska podjetja. ''Zagotovo je marsikatero od teh vključeno tudi v avtomobilsko industrijo, ampak temu nismo posvečali pozornosti. Dobrodošli so vsi iz avtomobilske panoge, kovinske panoge, elektropanoge, saj so povsod potrebe po dejavnostih.''

Skalar: Ne bo šlo le za orožje

V okviru povečevanja obrambnih sredstev oziroma namenjanja dveh odstotkov BDP obrambi ne bo šlo le za orožje, ampak še za marsikaj drugega. ''Kam se bodo plasirala vsa ta povečana sredstva? Dobro je, če se uporabijo doma. Veliko je očitkov, da bo denar šel za financiranje avtomobilske industrije v Evropi. Ampak če bo to pomagalo celotni Evropi, zakaj pa ne,'' meni Skalar. GOIS je pomembna točka, kjer v Sloveniji lahko pride do povezovanja panog z obrambno. Za avtomobilskim grozdom se v GOIS še niso začeli pogovarjati, priznava Skalar, ker so se te ideje pojavile zdaj. ''Mogoče bodo potrebne tudi iniciative prek ministrstva za gospodarstvo, a do tega še nismo prišli.''

V Cinkarni Celje večjega vpliva zaradi naložb v obrambo ne pričakujejo. Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok je povedal, da bo to spodbudilo nekatere segmente kemijske industrije. ''V našem primeru pa ne pričakujemo prav veliko vpliva. Nam bi bistveno več pomenila rešitev teh geopolitičnih konfliktov, še zlasti v Ukrajini. Ne le ker bi zagotovo povzročila obnovo v Ukrajini in rast gradbeništva, ampak tudi ker bi evropski kupci zaradi večjega občutka varnosti bolj odprli svoje denarnice, ocenjuje Skok.