Marko Grobelnik: "Finančni balon AI morda, vsebinski absolutno ne"

Medtem ko naložbe v infrastrukturo umetne inteligence (AI) eksponentno naraščajo in se pojavljajo dvomi o vzdržnosti gromozanskih energetskih potreb prebojne tehnologije, Marko Grobelnik, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za AI, ponuja tehnološko utemeljen pogled.

"Gre za neverjeten napredek, za pravo znanstveno fantastiko," ocenjuje napredek vodilnih klepetalnikov. Projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) razbija narativ, da gre pri trenutnem razvoju za napihovanje balona; vsaj kar zadeva tehnologijo. "Gemini 3 je realno, izmerljivo boljši od predhodnika, saj vidite, kaj vse lahko z njim naredite in kako hitro. Finančno gledano, pa je zgodba drugačna," meni. Opozarja namreč na strogo ločnico med finančnimi špekulacijami in dejanskim, merljivim tehnološkim napredkom, ki se odvija s hitrostjo, kakršne človeštvo še ni videlo.

Grobelnik, ki ima vpogled v drobovje razvoja velikih jezikovnih modelov, meni, da Google z najnovejšo različico Geminija prevzema primat od ChatGPT-ja. Obenem meni, da Kitajcev kljub napredku ameriških superscalerjev ne smemo podcenjevati: "Nihče se iz njih ne dela norcev. Tisti, ki zadeve spremljamo, vemo, da so zelo resen igralec."

Zakaj tako velike potrebe po podatkovnih centrih in energiji za razvoj AI? Kakšen potencial ima ta tehnologija, za katero se napoveduje, da bo ali spremenila svet ali potopila borzo?

Računamo lahko, da bo umetna inteligenca, ki jo trenutno poznamo v obliki klepetalnikov, kot sta ChatGPT in Gemini, napajala ogromen del družbe s svojimi servisi. Pričakuje se, da bosta obseg servisa in sposobnost teh modelov veliko večja, kot sta zdaj. Ali se bo to res zgodilo, ni jasno, vendar bo vseeno treba imeti pripravljeno infrastrukturo. Zato tako velike naložbe in hitenje z gradnjo podatkovnih centrov. Poleg tega pa so algoritmi sila dragi.

V Sloveniji lahko z obstoječo energetsko infrastrukturo tako rekoč poganjamo kvečjemu en manjši podatkovni center. Celotna tehnologija pa temelji prav na tem. Podatkovni centri imajo GPU-je, ki so zelo zmogljivi procesorji in omogočajo izvajanje umetne inteligence. Gre za zelo drago tehnologijo, ki temelji na nekem bodočem pričakovanju, da bo družba to potrebovala. In tisti, ki bo to tehnologijo osvojil, jo bo lahko seveda prodajal.

Obstaja pa tveganje, da se bodo stvari morda drugače zavrtele. Zaenkrat sicer ni znakov, vendar lahko bi se pojavila inovacija, zaradi katere vsi ti podatkovni centri ne bi bili potrebni.

Tudi Slovenija gradi svoj superračunalnik in ta bo najbrž potreboval podatkovne centre tako kot vsi drugi AI-modeli, mar ne?

Saj superračunalnik je na neki način podatkovni center. To ne pomeni, da sta superračunalnik in podatkovni center ločena. Slovenija ima načeloma vse potrebno za izgradnjo, le zelo zmogljivih sposobnih procesorjev ne. Kar zadeva vse drugo, diske, hrambe in podobno, imamo tega dovolj. Seveda pa za ta superračunalnik potrebujemo energijo, zato se v Mariboru zraven gradi šeelektrarna.

Najbrž trenutne zmogljivosti proizvodnje elektrike v Sloveniji niso zadostne za tak projekt?

Izračunov ne poznam, ampak del projekta je tudi elektrarna, ki se gradi, tako da bo ta zadeva zagotovo pokrita.

CFOTO/Future Publishing/Getty Images

O kakšnih energetskih potrebah pri AI-tehnologiji sploh govoriva? Svetovni mediji poročajo o gromozanskih številkah. Samo en večji podatkovni center denimo porabi toliko energije kot večmilijonsko mesto. Je to sploh vzdržno - bomo imeli v prihodnosti le še podatkovne centre in jedrske elektrarne?

Napovedujejo, da naj bi bilo za AI potrebnih nekaj odstotkov vse proizvedene električne energije v državi. Če govoriva o ZDA, se za prihodnjih nekaj let omenjajo od trije do štirje odstotki. Se pravi je to energija, ki naj bi bila potrebna za delovanje podatkovnih centrov prihodnosti.

A potreben je bolj niansiran pogled. Energija napaja podatkovno mrežo, kjer centri izvajajo umetno inteligenco, zaradi umetne inteligence pa je družba veliko učinkovitejša. To pomeni, da gre za koristen strošek. Vedeti je treba, da bodo avtonomni avtomobili, pisarne, podjetja in tako naprej vsi napajani z AI, ki resda potrebuje veliko energije, vendar je zaradi njihovega učinka to potem upravičen strošek, mar ne?

Če govoriva konkretno o klepetalnikih. Ste mogoče primerjali plačljive različice z brezplačnimi, torej bolj zmogljive različice ChatGPT, Gemini, Claude ipd.? Kakšna je prednost dodatnih zmogljivosti? In ali je z vidika uporabnika ali podjetja dodaten strošek smiseln, saj je razlika v ceni naročnine precejšnja?

Razlika je precejšnja. Če vzameva za primer najnovejšo generacijo Geminija, ta v primeru najdražje plačljive različice ultra deluje s funkcijo deep think, ki uporablja napredno logično sklepanje pred generiranjem odgovora.

To je izjemno zmogljiva funkcija, s katero je Googlu poleti na matematični olimpijadi uspelo z odliko rešiti kar pet od šestih zelo težkih nalog. Vendar je ob vsakdanji uporabi dobro spomniti, da gre za funkcijo, ki jo potrebujete res samo takrat, ko imate zelo zahtevna vprašanja. Za običajno uporabo in povprečna vprašanja oziroma reševanje problemov pro različica povsem zadostuje.

Ko recimo rešujete zelo zapletene probleme in kompleksna vprašanja, pa deep think v 15 ali 20 minutah poskrbi za razliko, ki jo preostale funkcije ne morejo. A uporaba je omejena, kajti tudi plačljivo različico lahko uporabnik zažene le petkrat dnevno. Zato je treba res dobro razmisliti, kdaj in za kaj se jo uporabi.

In za kaj se jo lahko uporabi?

Sam jo uporabljam za zelo kompleksne znanstvene zadeve, tudi kakšne projektne predloge, zelo težke matematične ali pa logične naloge. A če mu zastavite preprosto vprašanje, boste tudi v tem primeru dobili preprost odgovor. Če recimo vprašate, koliko je ena plus ena, bo rekel dve. Tako približno deluje.

Preden je Google izdal tretjo različico Geminija, je na testih prednjačil ChatGPT, a kot kaže zdaj, je njegov primat ogrožen.

Sam uporabljam tako Gemini kot ChatGPT in Anthropicov klepetalnik. Z vidika uporabe menim, da je za programiranje najbolj uporaben Anthropicov klepetalnik Claude. Bi pa omenil tudi Groka, ki je v zadnjem času naredil velike korake naprej in je zelo dober pa tudi zelo hiter. Ima še sposobnost pregleda pogovorov na omrežju X v realnem času, ki je drugi nimajo. To je uporabno, če bi hoteli delati povzetke o tem, kaj ljudje na družbenih omrežjih zanima oziroma se pogovarjajo.

Kar zadeva Gemini in ChatGPT, sta oba že zdaj zelo dobra. V zadnjem letu pa je Gemini, tako kot pravite, naredil velik korak naprej in je po moji oceni trenutno številka ena. A stvari so zelo dinamične in lahko se zgodi, da bo že naslednji mesec drugače, saj je tekma srdita.  

Gemini v najnovejši različici na trg ni prišel le kot klepetalnik, ampak ima dodatna orodja, na primer ustvarjalec slik ali kompleksnih infografik nano banana. Tega doslej pri njem nismo videli in delo je lahko narejeno v nekaj minutah. Tu sta še orodje notebook in dynamic lab, ki sta prav tako zelo uporabna in napredna za vrsto uporabnikov in namenov.   

Napredek je res neverjeten, a kako daleč smo še do generativne inteligence, ki je sveti gral superscalerjev?

Težava je že pri opredelitvi tega pojma. Pred tedni smo v okviru OECD razpravljali prav o tem, saj se v okviru organizacije izogibamo rabi tega pojma. Tudi države se o superinteligenci še ne želijo pogovarjati, ker je najprej treba ločiti med marketinškim pojmom generativne inteligence in kaj to pomeni za regulatorje, torej OECD in Evropsko komisijo. Stvari se moramo lotiti previdno, ker bo na podlagi tega v bodoče najbrž nastal pravni okvir, regulativa.   

Bi pa v zvezi s tem opozoril na še en aktualni premik, ki v medijih po moji oceni ni dobil pretirane pozornosti. In sicer, da je ponudnik avtonomnih taksijev Waymo dobil dovoljenje, da se njegovi robotaksiji vozijo po vsej Silicijevi dolini. To pomeni, da se je obseg storitve precej povečal s širšega območja Phoenixa na dobršen del Los Angelesa in San Francisca, za naslednje leto pa so že napovedali razširitev storitev v London in Tokio. To je nazoren primer transformacije te disruptivne tehnologije, ki je že tu.

Povedano pomeni, da tehnologija zelo hitro napreduje do stopnje superinteligence. Če pogledamo samo stanje leto dni nazaj, je to, kar nam zdaj omogočata Gemini ali ChatGPT, neverjetno. Zdaj imamo v rokah orodje, s katerim lahko na matematični olimpijadi dosežemo izvrstne rezultate. To je vrhunska tehnologija, ki jo imate pod prsti. Ali se ljudje tega zavedajo in ali to cenijo, ne vem, vendar gre za neverjeten napredek, za pravo znanstveno fantastiko. Če bi se s takšnim orodjem pojavil pred petimi ali desetimi leti, bi na matematični olimpijadi zmagali. Kar je povsem neverjetno, saj gre za zelo težke naloge.

Samo poglejte teste, merila (benchmark op. p.), s katerim vrednotijo in ocenjujejo delovanje in razumevanje klepetalnikov. Testi, ki jih zadnje generacije LLM-jev (op. p.: Large Language Model ali slovensko veliki jezikovni model) opravljajo zdaj, so izjemno zahtevni za zelo izurjenega strokovnjaka, za normalnega človeka pa sploh niso dosegljivi.  

Tipičen test, ki je zdaj aktualen, se imenuje Human Last Exam, torej človekov zadnji izpit. To so zahtevne naloge, ki so jih LLM-ji še pred letom dni rešli v komaj petih ali desetih odstotkih. Gemini 3 je zdaj že pri 45 odstotkih, kar pomeni, da je v enem letu toliko napredoval, da lahko reši absurdno težke naloge. Vendar zaenkrat kljub temu nihče ne zna povsem ustrezno opredeliti, kaj superinteligenca sploh je.

Waymo

Vidimo pa, da sistemi zares zelo hitro napredujejo in v marsičem presegajo sposobnosti človeka. Če to združimo z integracijo tehnologije v realni svet, se pravi recimo v robotaksije, je to velik korak v tej smeri. Eno izmed najbolj obetavnih področij v tem pogledu je zagotovo humana robotika, a kdaj bo prišlo do preboja, trenutno ni preprosto oceniti. Robotika je tu in obeta, a zaenkrat robotov večina še nima v vsakdanjem življenju. Najbrž bo prišlo do preboja v naslednjih petih letih.

To v kombinaciji s supermočnimi modeli AI, podprtimi s podatkovnimi centri, ki jih napaja silna energija, je ekosistem AI, o katerem se pogovarjamo. Kdaj bo nastopil trenutek superinteligence, pa je težko reči. Mogoče bo to takrat, špekuliram, ko se bodo avtonomni stroji obrnili proti človeku. Ampak zaenkrat, če bo šlo v tem tempu, lahko rečem, da bo tja do leta 2030 še zelo pestro, zelo zanimivo.

To je prej kot v petih letih …

Ja, saj vse, povezano z AI, eksponentno napreduje in na podlagi tega je treba graditi napovedi. Če pogledate indikatorje, s katerimi merimo umetno inteligenco, tj. hitrost računalnikov, se pravi GPU-ji, za naslednjih nekaj let že vemo, da se bodo vsako leto štirikrat pohitrili. In že zdaj so, kot sva govorila, nenormalno hitri in zmogljivi, prihodnje leto pa bodo še štirikrat hitrejši, čez dve leti 16-krat in tako naprej. To je strahovito naraščanje sposobnosti.

Druga stvar so investicije v AI, ki prav tako neverjetno hitro rastejo. To pa seveda lahko povzroči finančni balon, ki se lahko razpoči.

Prav o tem trenutno v finančni industriji teče žolčna debata.

Razumljivo, ampak dejstvo je, da je sposobnost teh sistemov visoka in je merljiva. Imamo teste, merilnike, indikatorje, in dokler bodo eksponentno naraščali, toliko časa lahko pričakujemo tudi potrditev upravičenosti teh naložb.

Se pravi ne gre za napihovanje balona AI?

Nisem finančnik, ampak gledam z vidika tehnologije, in tu ni videti znakov, ki bi to potrjevali. Industrija tekmuje, investitorji in države tudi, in če teh investicij ne bodo dobili povrnjenih, bo balon počil. Vendar, vsebinsko gledano, razmere v resnici niso niti najmanj vprašljive.

Med tem moramo razlikovati, saj potencialno govorimo o dveh tipih balona: eden je vsebinski, drugi finančni. Ocenjujem, da vsebinskega absolutno ni, niti najmanj. Gemini 3 je boljši od predhodnika, mar ne? Je realno, izmerljivo boljši; saj vidite, kaj vse lahko z njim naredite in kako hitro. Finančno gledano, pa je zgodba drugačna – tam vsi tekmujejo z naložbami.

Kot tveganje se izpostavlja tudi krožni ekosistem AI-podjetij, ki drug v drugega vlagajo ogromne količine kapitala, in tako krepijo sistemsko tveganje padca domin. Tehnologija se sicer razvija, ampak vložki so tako ogromni, da jih je težko upravičiti, in že manjši zamik v napovedanih načrtih tehnološkega sektorja na borzi sproži paniko.

Sam tu vidim dve tekmi za AI. Ena je geopolitična, ta se odvija pretežno med ZDA in Kitajsko, druga je pod tem nivojem med AI-družbami, ki se borijo za tržni delež. Trenutno je tržni delež Open AI še zmeraj zelo velik, ampak iz meseca v mesec ga izgublja proti Googlu, Anthropicu in Groku. Google je pravzaprav največji, ampak trenutno je ChatGPT skoraj monopolist po številu uporabnikov.

Pri krožnem ekosistemu je pomembna Nvidia, ki vse zalaga s čipi. Kakšne bodo posledice tega, ne vem. Če me vprašate, ali bomo na ta račun dobili boljše procesorje, se mi zdi, da jih bomo.

O finančnih vidikih težko sodim, tudi o tem, ali bomo na račun medsebojne povezanosti družb dobili nekakšen monopolni konglomerat. Ali bodo podjetja zaradi povezanosti prenehala tekmovati in razvijati čim boljše modele? Morda imate prav.

So Kitajci res tako tesno za petami ameriškim superscalerjem? Celo šef Nvidie je ocenil, da zaostajajo le nanosekundo za njimi. Je to rekel zato, da bi spodbudil ameriška podjetja k še večjim naporom in vložkom, ali je to dejanska ocena napredka Kitajske?

Glede na modele, ki jih kitajska podjetja proizvajajo, zaostajajo kakšno leto. A govorim o LLM-jih, medtem ko je razlika pri čipih za AI večja. Vendar si zdaj izrazito prizadevajo, da postanejo neodvisni in nadoknadijo zaostanek. Še pred nekaj meseci so recimo prepovedali uvoz ameriških procesorjev, in to z razlogom: da bi spodbudili lastno industrijo procesorjev, predvsem Huawei. Ta izdeluje serijo procesorjev ascend, ki je primerljiv z Nvidijinimi izdelki. Ni povsem primerljiv čip s tem, kar ameriško podjetje proizvaja zdaj, je pa približno tako dober kot Nvidijini procesorji A100 izpred nekaj let.  

Ampak Kitajci jih dohajajo, saj so zelo delavni in delujejo v drugačnem režimu; ta je hierarhičen in voden z vrha navzdol. In nihče se iz njih ne dela norcev. Tisti, ki zadeve v panogi spremljamo, vemo, da so zelo resen igralec. Res pa je, da ameriška tehnologija v tem trenutku velja za najboljšo na svetu.

 

 

Kaj pa Huaweiev princip mreženja čipov, kot je CloudMatrix 384, ki ga sestavlja 384 ascend čipov? So se s tem približali Nvidijinim blackwellom, ki veljajo za najboljše?

Blackwell je špica, ki jo Kitajci poskušajo dohiteti z mreženjem čipov, s čimer povezujejo procesorsko moč. Težava pri kitajski tehnologiji je, da je v Evropi ali ZDA nimamo in je ne moremo testirati. Kar vemo, je tisto, kar preberemo v medijih. Tako vemo le, da na različne načine poskušajo kompenzirati svoj zaostanek v tehnologiji, in to je vse.

Tudi mene pa je presenetilo, da so prepovedali uvoz Nvidijinih čipov, saj je bil njihov napredek na področju AI doslej odvisen od tega. Očitno se počutijo dovolj sposobni razviti lasten trg GPU-jev. Ameriški načrt, češ da bi jih tehnološko vezali nase, se očitno ni uresničil, saj njihove poteze kažejo, da kmalu ne bodo več odvisni od zahodne tehnologije.

Menite, da se jim bo tak pristop obrestoval?  

Vedeti moramo, da je znanje tvarina, ki hitro prehaja. Lahko ga nekaj časa zadržiš zase, ampak prav dolgo pa ne. In glede na to, da je toliko Kitajcev po vsem svetu, ki se vračajo v domovino in s seboj prinesejo tudi akumulirano znanje, kako kakšna stvar deluje, je tudi AI-podjetjem v ZDA znanje težko zadržati zase.

Res pa je, da je proizvodnja čipov zelo draga in zapletena. Ima veliko nivojev in je bistveno zapletenejša od pisanja računalniške kode. Čipi so zares kompleksna stvar.