Legalizacija konoplje: 'Birokracija zavira znanost'

Vlada je v začetku mandata med prednostne naloge postavila legalizacijo medicinske uporabe konoplje in sprejetje potrebnih podzakonskih aktov za njeno gojenje, predelavo in nadzorovano uporabo v medicinske namene.

Počasi se bližamo polovici mandata, reforme na področju legalizacije medicinske konoplje pa so ostale v predalu. Trenutna zakonodaja v celoti ne omogoča izkoriščanja potenciala konoplje v industriji ter medicini in jo deloma celo omejuje. Izkušnje iz tujine kažejo, da konoplja omogoča proizvodnjo ključnih industrijskih izdelkov z inovativnimi metodami predelave, ki so pomembne tudi pri boju proti pomembnim spremembam.

V petek je bil v dvorani državnega sveta organiziran posvet o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v farmaciji in medicini ter njeni uporabnosti v industriji. Poudarjen je bil predvsem pomen razvoja znanosti, raziskav, inovacij in ustrezne poslovne infrastrukture za prenos znanja v izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar bi spodbudilo gospodarstvo in prineslo koristi v zdravstvu, kmetijstvu in industriji.

"Trenutno veljavna slovenska zakonodaja zajema zgolj področje industrijske konoplje, pridelava konoplje v medicinske namene pa še naprej ostaja prepovedana kljub legalizirani uporabi v medicinske namene. To pomeni, da je uporaba sintetiziranih in naravnih izvlečkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, vendar je Slovenija v celoti odvisna od uvoza iz tujine," je na začetku posveta poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Vse več bolnikov se v zadnjih letih obrača na Društvo onkoloških bolnikov z vprašanji glede uporabe pripravkov iz konoplje. "Številni med njimi o uporabi pripravkov iz konoplje ne obvestijo svojega zdravnika, saj se bojijo odklonilnega odnosa," je povedala predsednica društva Ana Žličar.

Sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade Metka Paragi je spomnila, da so se v koaliciji odločili in dali v program implementacijo rabe konoplje v medicinske namene z namenom ukiniti črni trg in s sodobno pravno regulacijo konoplje slovenskim pacientom in drugim uporabnikom omogočiti nabavo in uporabo izdelkov, ki bodo varni.

Benjamin Beci/Fixmedia

 

Birokracija zavira razvoj znanosti

Vendar pa državne agencije še vedno čezmerno birokratsko omejujejo vsakršno, zlasti medicinsko uporabo konoplje, je povedala predstojnica znanstvenoraziskovalnega razreda Inženirske akademije Tamara Lah Turnšek: "Z vcepljanjem pojmovanja rastline kot nevarne droge je zaviran razvoj znanosti."

"S tem bolnike prepuščajo črnemu trgu, na katerem nekontrolirani konopljini pripravki lahko resno ogrozijo njihovo zdravje ali celo življenje, kar je etično nesprejemljivo," je še dodala Turnšek. Ta še poziva k podpori biomedicinskih in predkliničnih raziskav konoplje v Sloveniji ter izobraževanju predvsem medicinskega osebja na tem področju.

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje iz ministrstva za zdravje Vesna Marinko je spomnila, da je v Sloveniji že od leta 2014 omogočena uporaba sintetičnih in naravnih kanabinoidov v medicinske namene. Vendar je opozorila, da zdravila s kanabinoidi niso primerna za vse bolnike in da je nekritična promocija konoplje v javnosti lahko zelo škodljiva.

Bloomberg

 

Vse manj kmetov se odloča za pridelavo konoplje

Od leta 2021 se je po informacijah ministrstva za kmetijstvo obseg pridelave konoplje prepolovil, na kar vpliva predvsem težavno spravilo pridelka ter dejstvo, da gre za majhen, nišni trg. Večino konoplje v Sloveniji tako pridelajo za pridobivanje olja. "Pridelovalci se bodo morali povezati v verigo, ki bo poskrbela tako za pridelavo kot za predelavo do končnega produkta," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Blaž Germšek.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je spomnil, da se je v preteklih 15 letih že večkrat pojavila ideja, da bi se področje legalizacije konoplje, tako medicinske kot industrijske, celostno uredilo, kar je vsakič sprožilo veliko upanja v znanosti, medicini in industriji. Vendar je nato vsakič zmanjkalo volje, da se postopek spelje do konca in da se zakonodaja modernizira.

Velike priložnosti za gospodarstvo

"Konoplja je najbližja sorodnica hmelja, zato v njeni pridelavi vidimo veliko priložnosti za gospodarstvo," je povedala Andreja Čerenak z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Slovenija je po pridelavi hmelja peta v svetu, kar 98 odstotkov tega pridelka pa se izvozi. Enako bi lahko bilo tudi pri medicinski konoplji, kar bi imelo po mnenju Čerenakove velik prispevek h gospodarstvu.

Benjamin Beci/Fixmedia

 

Konoplja ima tudi velik potencial na področju baterijske tehnologije. Natrijeve baterije, katerih uporaba sicer ni tako razširjena kot litijske baterije, temelji na tako imenovanem negrafitiziranem ogljiku, čigar osnova je biomasa. "Konoplja je eden možnih virov pri tem procesu, saj jo lahko vzgojimo relativno hitro," je povedal Robert Dominko s Kemijskega inštituta.

"Legalizacija konoplje bo imela multiplikativne učinke na industrijo. Slovenija lahko postane vodilna država na področju raziskav in razvoja v industriji konoplje ter povezane inovativne tehnologije," pa je dejal Alex Rogers iz Talman Group, ki meni, da je slovenska prednost znanje.