Dnevna nihanja cen električne energije v Evropi postajajo vse večja. Razlog je hitro naraščanje proizvodnje iz sončnih elektrarn, ki ji pogosto sledi pomanjkanje energije, ko sonce zaide. To razkriva enega največjih izzivov energetskega prehoda: kako prilagoditi elektroenergetski sistem novim razmeram.
Skoraj vsak poletni dan cene elektrike okoli poldneva močno padejo, saj sončne elektrarne proizvedejo več energije, kot je omrežje v tistem trenutku potrebuje. Zvečer, ko proizvodnja sončne energije upade, povpraševanje pa ostaja visoko, se cene znova hitro zvišajo, še posebej ob vročem vremenu, ko se poveča uporaba klimatskih naprav. Pojav, ki je zaradi značilne oblike na grafu znan kot "račja krivulja", povzroča izjemna cenovna nihanja v le nekaj urah, ki presegajo običajna gibanja na drugih trgih surovin.
Primer: konec maja so v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, cene elektrike v nekaj urah poskočile z negativnih ravni okoli poldneva na skoraj 400 evrov za megavatno uro ob 20. uri.
Letos so cenovni preobrati postali še izrazitejši, saj so Evropo prizadeli tudi močni vročinski valovi. Težava je, da ni dovolj baterijskih zmogljivosti za shranjevanje presežne elektrike, ki nastaja zaradi vse večje proizvodnje iz obnovljivih virov, zato se del energije pogosto izgubi. Ko pa zvečer ni dovolj sonca ali vetra za pokritje povpraševanja, morajo omrežja manjkajočo energijo zagotoviti iz dražjih elektrarn na fosilna goriva.
Na težavo so se že odzvali tudi evropski odločevalci. Evropska unija je oktobra od svoje energetske agencije ACER zahtevala preiskavo cenovnih skokov v jugovzhodni Evropi, da bi preprečila podobne primere in ohranila dostopne cene elektrike. Agencija je ugotovila, da so dnevna nihanja veleprodajnih cen zdaj približno petkrat večja kot leta 2020, ter pozvala k ukrepom, med drugim k večjim zmogljivostim za shranjevanje energije, ki bi povečale odpornost sistema.
Čeprav je večerni padec proizvodnje iz sončnih elektrarn predvidljiv, večji delež obnovljivih virov na splošno otežuje upravljanje elektroenergetskih omrežij. Lanski izpad elektrike v Španiji in na Portugalskem je pokazal, kako pomembno je ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, zaradi česar upravljavci omrežij pri vključevanju obnovljivih virov postajajo previdnejši.
"Danes se nam ta nihanja zdijo skrajna, vendar bodo postala nova normalnost," je dejala Silje Eriksen Holmen, vodja analiz trga in hidroloških podatkov pri družbi Volt Power Analytics. "Ko nastopi vročinski val z malo vetra, gre za najzahtevnejšo kombinacijo, saj je poraba elektrike največja prav takrat, ko sta dva najpomembnejša vira proizvodnje najšibkejša."
Čeprav je ur poceni ali celo brezplačne elektrike vse več, so povprečne dnevne cene, ki se na koncu odrazijo na računih gospodinjstev, letos poleti na nekaterih ključnih trgih višje kot v preteklih letih. K temu prispevajo višje cene plina in večerna cenovna nihanja, ko elektrika močno podraži. To hkrati kaže, kako zahtevno bo znižati stroške energije v času nadaljnjega prehoda na zelene vire.
Sončna energija je eden najhitreje rastočih virov elektrike v Evropi, saj so sončne elektrarne med najcenejšimi za gradnjo. Padec cen solarnih panelov in državne spodbude so sprožili val naložb, zaradi katerega se je zmogljivost od leta 2022 skoraj podvojila, navaja BloombergNEF. Zmogljivosti velikih baterijskih sistemov za shranjevanje energije pa trenutno dosegajo le okoli 3 odstotke te ravni.
Hitra širitev sončne energije zdaj spreminja ekonomsko sliko celotne panoge. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti za shranjevanje energije morajo upravljavci sončne elektrarne vse pogosteje začasno izklapljati, negativne cene elektrike pa so znižale vrednost nekaterih projektov in spodbudile posamezne vlagatelje k umiku. Razvijalci se na nove razmere odzivajo tako, da nove projekte vse pogosteje povezujejo z baterijskimi sistemi, medtem ko vlade pospešujejo posodobitve omrežij ter spodbujajo naložbe v shranjevanje energije in prilagajanje porabe. Kljub temu BloombergNEF pričakuje, da se bo rast novih zmogljivosti upočasnila.
Razlika med opoldanskimi in večernimi cenami elektrike se je v poletnih mesecih začela izraziteje povečevati pred nekaj leti in se od takrat še naprej širi, pravi Shaun Foulkes, vodja trgovanja znotraj dneva pri družbi Danske Commodities, ki je v lasti norveškega energetskega velikana Equinor ASA. Po njegovih besedah bo trajalo še nekaj let, preden bo mogoče s pomočjo hranilnikov energije učinkoviteje uravnotežiti proizvodnjo in porabo elektrike.
Večji razkorak med nizkimi dnevnimi in visokimi večernimi cenami je dobra novica za podjetja, ki lahko elektriko shranijo, ko je poceni, in jo prodajo v času višjih cen. Takšno strategijo uporablja vse več trgovcev. Kljub temu pa letošnji padci cen v času največje proizvodnje sončnih elektrarn še niso znižali povprečnih veleprodajnih cen, ki pomembno vplivajo na končne račune za elektriko.
Sončne celice v Nemčiji. Foto: Liesa Johannssen-Koppitz/Bloomberg
Po izračunih Bloomberga na podlagi podatkov borz EPEX Spot in OMIE so bile povprečne cene elektrike z dobavo naslednji dan med aprilom in junijem v primerjavi s povprečjem istega obdobja v letih 2023–2025 višje za približno 27 odstotkov v Združenem kraljestvu, 22 odstotkov v Nemčiji in 9 odstotkov v Španiji. Izjema je bila Francija, kjer so cene ostale stabilne, saj je proizvodnja iz jedrskih elektrarn pomagala omejiti večerne skoke cen.
Ker je proizvodnja iz obnovljivih virov odvisna od vremena, bodo plinske in premogovne elektrarne še naprej igrale pomembno vlogo kot prilagodljiva rezerva v obdobjih, ko sonca ali vetra ni dovolj. Po vsej verjetnosti bodo del evropskega energetskega sistema ostale še nekaj časa. Velika Britanija sicer načrtuje, da bo do leta 2030 kar 95 odstotkov njenega elektroenergetskega sistema temeljilo na čistih virih, vendar naj bi zmogljivosti plinskih elektrarn ostale približno enake, medtem ko naj bi se zmogljivosti vetrne in sončne energije skoraj potrojile.
Energetski prehod spreminja tudi ekonomiko klasičnih elektrarn. Elektrarne na fosilna goriva se zdaj vse bolj osredotočajo na "vrednost namesto obsega", je dejala analitičarka družbe Energy Aspects Sabrina Kernbichler.
"Obdobij, ko se nekaterim plinskim elektrarnam, na primer tistim, ki so namenjene pokrivanju koničnih obremenitev, izplača obratovati, je vse manj. Zato morajo stroške zagona in obratovanja pokriti v krajšem času," je dejal Foulkes iz družbe Danske Commodities. "To pomeni, da morajo za proizvedeno elektriko postaviti višjo ceno."
Hitre in izrazite spremembe na energetskih trgih pomenijo, da postaja uravnavanje elektroenergetskega omrežja vse pomembnejše. Ker potreba po prilagodljivosti narašča, energetska podjetja več vlagajo v baterijske sisteme, elektrarne, ki jih je mogoče hitro zagnati, ter spodbujajo odjemalce, naj porabo zmanjšajo v času visokih cen in jo povečajo, ko je elektrika cenejša.
Hkrati se zaradi nestabilnosti na trgu odpirajo tudi nove poslovne priložnosti. Negativne cene elektrike so k naložbam v velike baterijske sisteme pritegnile tudi velike trgovske družbe, med njimi Vitol Group in Trafigura Group. Ti sistemi omogočajo, da se elektrika kupi, shrani in pozneje proda nazaj v omrežje.
"Ključna omejitev ni več vprašanje, ali lahko opoldne proizvedemo dovolj energije," je dejal Ivan Føre Svegaarden, ustanovitelj norveške napovedovalske družbe TradeWpower AS. "Proizvedemo celo preveč energije. Ključno vprašanje je, ali jo lahko dovolj hitro prenesemo čez ta prehod in pokrijemo primanjkljaj, ko se vremenske razmere umirijo."
.webp){kind=icon}
