Uporaba konoplje na Nizozemskem končno legalna?

Splošno razširjeno je zmotno prepričanje, da je marihuana na Nizozemskem legalizirana. Ni.

Uradna politika države zadnjih pet desetletij dovoljuje prodajo majhnih količin marihuane v tako imenovanih coffee shopih. Nezakonito pa je posedovanje več kot petih gramov marihuane, prav tako njeno komercialno gojenje, čeprav so oblasti v praksi pri tem pogosto zamižale na eno oko.

Zdaj bo trgovina s konopljo končno stopila iz sence. Od sredine decembra bo skupina treh podjetij z uradnim dovoljenjem prvič smela na domačih tleh pridelovati in dobavljati marihuano v coffee shope.

Raziskovalci podjetja Prohibition Partners, ki se ukvarja s podatki o konoplji, napovedujejo, da bi lahko v prvem letu regulirane prodaje dosegli 158 milijonov evrov, če bo poskus uspešen, pa bo Nizozemska "hitro postala eden največjih zakonitih trgov konoplje v Evropi, saj bo prodaja leta 2027 v mestih, ki sodelujejo v poskusu, presegla 250 milijonov evrov."

Dolgoletni pritiski županov majhnih mest in podjetij pridelovalcev so sčasoma preobrnili politično govoričenje v korist zagovornikov konoplje. "Nizozemska je bila dolgo na mrtvi točki," pravi Rick Brand, lastnik coffee shopa Baron v Bredi, eni prvih lokacij, ki bodo ponujale regulirani izdelek. "Vedno sem bil ponosen na prodajo konoplje. Nikoli se mi ni zdelo kaznivo, zdaj pa to spoznava tudi preostali svet."

Leta 2020 je vlada izbrala deset pridelovalcev za sodelovanje v poskusu, med njimi tudi mednarodni podjetji Village Farms International iz Kanade in CanAdelaar, ki posluje v Kanadi in Avstriji. Vključenih je tudi osem nizozemskih podjetij, nekatera med njimi so ustanovljena na novo, nekatera pa so se že ukvarjala z medicinsko marihuano.

Poskus se bo začel v manjšem obsegu s tremi pridelovalci – CanAdelaar, Fyta in Aardachtig – ki bodo oskrbovali coffee shope v Bredi in Tilburgu. Ob koncu prvega četrtletja leta 2024 naj bi pilotni projekt razširili še na devet mest, vključno z vzhodnim delom Amsterdama. Lastniki coffee shopov v vseh sodelujočih mestih bodo po začetnem prehodnem obdobju smeli kupovati izdelke le pri izbranih proizvajalcih. Po najmanj štirih letih bo vlada ocenila rezultate poskusa in se odločila, ali bo uradno spremenila zakonodajo o konoplji.

Nizozemski minister za zdravje Ernst Kuipers pojasnjuje, da je cilj pilotnega projekta ustvariti zaprt sistem za "nadzor celotne poti od pridelave do končnega uporabnika". Ob tem bo vlada preučila vpliv na nezakoniti trg in kriminal, javno zdravje in uporabo. "Že več let smo pionirji," trdi Kuipers. "Ljudje so tega navajeni in to resnično omejuje splošno uporabo."

Pristop Nizozemske primerja s pristopom Kanade, kjer je dovoljeno komercialno gojenje in veljajo predpisi, povezani z gojenjem rastlin doma za osebno uporabo. V Kanadi po legalizaciji leta 2018 niso zaznali velikega povečanja uporabe. Z gospodarskega vidika pa je legalizacija prinesla koristi. Ena od študij je pokazala, da je konoplja v prvih treh letih prispevala 29 milijard evrov h kanadskemu bruto domačemu proizvodu in deset milijard evrov v državno blagajno.

Nizozemski poskus ni edini v Evropi. Tudi Švica preizkuša trg za rekreacijsko uporabo, Nemčija in Češka pa obravnavata nove predloge za ureditev osebne uporabe konoplje. Nizozemska je medtem potrebovala pet let in več koalicijskih vlad, da se je sploh začel poskus spreminjanja predpisov.

Podjetje Fyta je bilo maja lani pripravljeno za distribucijo v coffee shope, vendar je moralo počakati na zagon drugih pridelovalcev. "Čakamo že več kot leto," razlaga glavni izvršni direktor Fred van de Wiel. Pravi, da so zamude podjetje stale več milijonov evrov.

Jetze de Raad, generalni direktor podjetja Holigram, pod katerim deluje blagovna znamka Grassmeijers, pojasnjuje, da je za obrat sprva namenil približno 25 milijonov evrov, prve rastline marihuane pa namerava posaditi februarja. Vmes je moral premagati več ovir.

Za nekatere pridelovalce se je nekaj tako preprostega, kot je odprtje bančnega računa, izkazalo za "zelo problematično", pravi de Raad. Banke so zaskrbljene zaradi pranja denarja in industrije konoplje. Prav tako je bila težava varen prevoz od pridelovalcev do coffee shopov, našteva. Ključni vladni pogoj je bil zavarovati konopljo pred krajo med testiranjem, kar bi lahko pridelovalce drago stalo.

Seveda je tu še inflacija. "Vse se je podražilo," opisuje de Raad in navede vse višje cene gradbenega materiala in električne energije, potrebne za razsvetljavo ter namakalne in ogrevalne sisteme.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Podjetje Village Farms, ki so ga ustanovili nizozemski priseljenci iz Združenih držav Amerike in Kanade, v Quebecu in Britanski Kolumbiji poleg konoplje goji paradižnik. Družba se je leta 2019 uvrstila na borzo Nasdaq. "To je skoraj kot vrnitev domov," pravi Orville Bovenschen, podpredsednik za razvoj evropskega poslovanja pri Village Farms. "Radi igramo na trgih, kjer poznamo pravila, na Nizozemskem pa so pravila opredeljena kot na uveljavljenem trgu."

Podjetje je postalo del nizozemskega poskusa z nakupom večinskega deleža v družbi Leli Holland, ki je prejela eno zadnjih dovoljenj za pilotni projekt. Village Farms pričakuje, da bo prvo žetev opravilo šele v zadnjem četrtletju prihodnjega leta, na pozitiven denarni tok pa meri že v drugem letu proizvodnje, torej leta 2025.

Raziskovalci pri Prohibition Partners so svoje napovedi za prvi dve leti nizozemskega poskusa prilagodili pričakovanju, da se bo deset pridelovalcev še naprej spoprijemalo z ovirami v dobavni verigi. Tekmovali bodo tudi z uveljavljenimi dobavitelji na črnem trgu, saj v poskusu ne bodo sodelovale vse regije v državi, pravi Lawrence Purkiss, vodilni analitik pri Prohibition Partners. Kljub temu meni, da je nizozemski pilotni projekt "vsekakor vznemirljiv, ker se izvaja v veliko večjem obsegu kot v Švici."

Številni sodelujoči pridelovalci komaj čakajo na popolno legalizacijo. "Mislim, da veliko ljudi ne razume, kako prelomno je to," razlaga Bovenschen. Dodaja, da pilotni projekt pomeni "popoln premik v smeri, v kateri smo se politično vedno premikali."

Spremenila se bo le pridelava velikih količin konoplje, ki bo na prizorišče privabila večja mednarodna podjetja in več profesionalnih pridelovalcev. "Celoten sistem se bo izenačil, s tem pa bo v panogi veliko več strokovnosti," pravi Bovenschen. "Ljudje, ki delajo za nas, imajo diplomo MBA. Večina je znanstvenikov z doktoratom s področja botanike. V industrijo zdaj prihaja drugačna skupina ljudi."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar