Maja Bednaš, Umar: 'Inflacijske plačne spirale ne zaznavamo, optimistično v 2024'

V zadnjih mesecih se je zgodilo veliko pozitivnih preobratov, razlogov za optimizem ne manjka, je mogoče razbrati iz besed direktorice Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) Maje Bednaš. Bo optimizem vztrajal tudi leta 2024? Kakšna so tveganja za nastanek recesije? Kdaj bomo dosegli dvoodstotno inflacijo? Se bodo plače letos krepile? Bi nas moralo skrbeti ohlajanje nemškega gospodarstva?

V zadnjem Ekonomskem ogledalu ste zapisali, da se je večina gospodarskih kazalnikov za Slovenijo na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala. Kateri so ti kazalniki in ali menite, da bo ta optimizem vztrajal tudi v zadnjem četrtletju?

Res je. V zadnjem Ekonomskem ogledalu ugotavljamo, da so se kazalniki, predvsem septembra in oktobra, začeli izboljševati, še zlasti v segmentu izvoznega sektorja, se pravi v predelovalni dejavnosti. Lahko rečemo, da je prišlo do pozitivnega obrata. Raven izvoza in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti je presegel raven iz leta 2022.

Še bolj spodbudno je, da se je gospodarska klima oziroma da se je razpoloženje v gospodarstvu že oktobra nekoliko izboljšalo, še nekoliko bolj pa potem tudi v novembru, in sicer ponovno v segmentu, ki je vezan na izvoz. To ocenjujemo kot zelo pozitivno. Ti kazalniki so sicer še vedno nižji, kot so bili leta 2022. Vseeno je obrat pozitiven in nakazuje, tudi z nekaterimi kazalniki trošenja gospodinjstev, da bi lahko bilo zadnje četrtletje vendarle nekoliko boljše.

 

Sliši se optimistično. Kljub temu gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo na upad naročil. Ali statistika tudi to zaznava?

V kazalniku poslovnih tendenc, ki ga statistični urad objavlja mesečno, je objavljen tudi podatek o izvoznih naročilih. Če pogledamo to časovno vrsto, lahko vidimo, da upada že več kot šest četrtletij oziroma več kot leto in pol.

Lahko rečemo, da se razmere stabilizirajo na neki zelo nizki ravni. Postopoma pa se izboljšujejo pričakovanja o prihajajočem izvozu v letu 2024. Tu zaznavamo nekaj več optimizma. In če k temu dodamo še napovedi za naše najpomembnejše trgovinske partnerice, ki so za leto 2024 boljše kot za leto 2023, je videti nekaj optimizma ob koncu leta.

Za Nemčijo je bil nedavno objavljen podatek, da se gospodarstvo resno ohlaja. To bomo verjetno čutili tudi v Sloveniji.

Nemčija je bila leta 2023 v blagi recesiji. Njen bruto domači proizvod bo upadel in to seveda ‒ ker je to naš največji izvozni trg ‒ ni dobra novica za naše izvoznike. Nemčija pomeni približno 20 odstotkov našega izvoza, 80 odstotkov izvoza gre torej na druge trge. Tam pa beležijo nekoliko boljše, spodbudnejše podatke.

Spodbudno je tudi to, da se je izvoz v zadnjih letih diverzificiral. Vsekakor gibanja v Nemčiji vplivajo zlasti na tista podjetja, ki so zelo vpeta v globalne verige vrednosti. To so predvsem, recimo, avtomobilska industrija, potem kovinska, v določeni meri strojna oprema. Vsi izvozniki v Nemčijo, tudi tisti, ki so vezani na nemški gradbeni sektor, občutijo tamkajšnje ohlajanje gospodarstva oziroma recesijska gibanja.

Za leto 2024 se napoveduje okrevanje v Nemčiji. Pojavljajo pa se tudi opozorila nekaterih inštitutov, da bi lahko Nemčija imela v letu 2024 blago recesijo.

Diverzifikacija trgov, kot omenjate, je čedalje bolj pomembna za podjetnike, s katerimi smo se pogovarjali. Povedali so nam, da se tudi zaradi ohladitve v Nemčiji preusmerjajo na druge trge. Kateri so še pomembni trgi za Slovence?

Kar zadeva geografsko strukturo našega izvoza, je Evropska unija še vedno ključni trg. Potem so tu države nekdanje Jugoslavije, ki so tradicionalno pomemben trg za Slovenijo. Povečujejo se, mogoče tudi z nekaterimi nišnimi proizvodi, še drugi trgi.

Pomembno pa je, da se izvozniki v teh globalnih verigah vrednosti pozicionirajo vse višje. Slovenija je v tem delu uspešna. Izvozniki se tudi v krizi prilagodijo oziroma najdejo način, da povečajo svojo prodajo na določenih področjih.

Kako pa je s panožnega vidika?

Kar zadeva predelovalne dejavnosti, ki med vsemi dejavnostmi ustvarijo največ izvoza, so bile lani in predlani energetsko intenzivne panoge nekako najbolj prizadete in so najbolj zmanjšale obseg proizvodnje. To so kovinska industrija, proizvodnja mineralnih izdelkov, papirna industrija, velik del kemične industrije. Padci obsega proizvodnje so bili tu največji.

Na drugi strani v visokotehnoloških intenzivnih panogah, ki jo predstavljata informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in farmacija kot zelo pomembni panogi v Sloveniji, obseg proizvodnje še vedno raste in je večji kot predlani. 

V zadnjih mesecih je na ravni celotnih predelovalnih dejavnosti prav tako prišlo do pozitivnega obrata. Tako da je tudi v proizvodnji strojev in opreme, proizvodnji živil in še nekaterih manjših panogah obseg proizvodnje večji kot lani.

Kazalnik PMI oziroma indeks nabavnih menedžerjev naj bi nakazoval na recesijo. V zadnjem letu vidimo, da je ta kazalnik precej upadel.

Kazalnik nabavnih menedžerjev PMI je zelo dober kazalnik prihodnjih kratkoročnih gospodarskih gibanj. Kazalnik predelovalnih dejavnosti za evrsko območje je bil že dalj časa pod vrednostjo 50. Ko je pod vrednostjo 50, pomeni, da več nabavnih menedžerjev, ki odgovarjajo, pričakuje krčenje, kot je tistih, ki pričakujejo rast.

V evrskem območju v zadnjem četrtletju zelo verjetno ne bo nekih pozitivnih gibanj oziroma bo morda prišlo do stagnacije. Po drugi strani pa so za leto 2024 napovedi mednarodnih institucij še vedno optimistične in se pričakuje rahlo okrevanje. Ne bo to spektakularna rast, ampak približno enoodstotna rast za evrsko območje.

Inflacija v Sloveniji se počasi umirja, vendar predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire. Inflacija se torej znižuje predvsem zaradi intervencije države.

V zadnjem mesecu sta oprostitev plačila prispevka in tudi znižanje marž vplivala na kar precej nižjo inflacijo. Če pa pogledamo inflacijo v daljšem obdobju, so na znižanje inflacije vplivale nižje cene energentov na svetovnem trgu, umirjajo se tudi cene hrane. Ob začetku leta 2023 je bila rast cen hrane skoraj 20-odstotna, zdaj je med sedmimi in osmimi odstotki.  

Tisto, kar se umirja počasneje, je rast cen storitev, tudi nekaterega trajnega blaga. To je povezano z rastjo dohodkov in s povečanim povpraševanjem v postcovidnem obdobju. Na cene storitev vpliva tudi pomanjkanje delovne sile, ki pospešuje rast plač v določenih storitvenih dejavnostih. Tipičen primer je recimo gostinstvo, kjer se povečujejo plače in se to potem delno preliva v cene storitev.

Vlada je vplivala na znižanje inflacije zlasti v zadnjih mesecih, pa tudi lani, ko je blažila to energetsko draginjo. Nekateri dejavniki te osnovne inflacije se umirijo bolj počasi, a se umirjajo.

 

Kakšno inflacijo bomo imeli leta 2024? Nekateri analitiki napovedujejo, da bo dvoodstotna šele leta 2026.

V naši jesenski napovedi napovedujemo inflacijo za leto 2024 malo pod štirimi odstotki, potem pa postopno zniževanje proti dvema odstotkoma, ampak ne pred letom 2026. Tudi v naši napovedi v letu 2025 inflacija še vedno presega dva odstotka. To velja pod predpostavko odsotnosti zunanjih šokov, zlasti na trgu energentov.

Na trgu dela se bije bitka za vsakega delavca. Dobesedno. Kakšna so vaša pričakovanja za trg dela?

Na trgu dela je pomanjkanje delovne sile prisotno že več kot pet let. Že pred začetkom epidemije smo zaznavali močnejše pomanjkanje delovne sile, povezano predvsem z demografskimi dejavniki, deloma tudi zaradi neusklajene ponudbe in povpraševanja na trgu dela. 

S prihodom epidemije se je rast zaposlenosti umirila. V tistem času je bilo pomembno ohranjanje delovnih mest, ki je bilo zelo uspešno. S ponovnim okrevanjem gospodarske aktivnosti pa je znova prišlo do izraza pomanjkanje delovne sile.

Že več kot dve leti je prisotno močnejše zaposlovanje tujcev, ki zdaj pomeni že približno 15 odstotkov vseh delovno aktivnih. Torej zaposlenost raste, se pa ta rast zaposlenosti postopoma umirja tudi zaradi nekoliko manjše rasti gospodarske aktivnosti.

Če še pogledamo demografska gibanja v prihodnjih letih, ki so dejstvo in ne napoved, lahko pričakujemo, da se bo ta težava oziroma izziv pomanjkanja delovne sile še zaostril.

 

Marsikoga na tej točki zanima, kaj se bo dogajalo s plačami. Bodo te rasle?

Deloma. Pomanjkanje delovne sile v storitvenih dejavnostih bo vplivalo zlasti na plače v zasebnem sektorju. V napovedih za prihodnje leto ob bolj umirjeni inflaciji pričakujemo nekoliko večjo realno rast plač kot letos, in sicer malo nad dvema odstotkoma.

Na ravni narodnega gospodarstva pa ne zaznavamo inflacijske plačne spirale. Morda v nekaterih dejavnostih prihaja do teh pritiskov, ampak za zdaj ne vidimo prevelikega tveganja v tem segmentu.

Podatki nakazujejo, da potrošnja gospodinjstev okreva v zadnjem četrtletju. Kakšna je bila potrošnja leta 2023 in kaj pričakujete v letu 2024? Ne nazadnje je tudi zasebna potrošnja motor gospodarske rasti.

Zasebna potrošnja je eden zelo pomembnih dejavnikov gospodarske aktivnosti. Če spet začnem s pocovidnim okrevanjem, je bil odboj v letu 2021 in 20222 res močan. Smo pa že ob povišani inflaciji zaznali bolj umirjeno rast, zlasti ko je statistični urad še z dodatnimi podatki to rast popravil navzdol. Takrat smo pripisali vpliv povišane inflacije na kupno moč gospodinjstev. Leta 2022 je bila rast 3,6-odstotna, leta 2023 bo okoli enega odstotka. Še vedno je prisoten vpliv povišanih cen zaradi višje inflacije.

Zadnji podatki pa tudi kažejo nekoliko bolj optimistično sliko. Zlasti zadnji mesec se je denimo kazalnik zaupanja potrošnikov nekoliko izboljšal, izboljšali so se nakupi neživil, novih avtomobilov, tudi več je prenočitev domačih turistov. V daljšem obdobju se vsa gibanja spet vračajo v 'pozitivo'.

Kako pa menite, da bodo negotove gospodarske razmere vplivale na varčevanje gospodinjstev?

Spet se vračam v leto 2020, ki je bilo posebno leto, in ko smo močno povečali varčevanje. Razlogov za to je več. V času zaprtja javnega življenja sploh ni bilo možnosti trošiti. Takrat je tudi negotovost vplivala na povečano varčevanje ali na odlaganje nekih nenujnih nakupov. Hkrati se v tistem obdobju dohodki niso zmanjšali, nasprotno, povečevali so se. V covidnem letu je bila stopnja varčevanja rekordna, in sicer je bila več kot 20-odstotna.

Potem se je s pocovidnim okrevanjem potrošnje stopnja varčevanja znižala proti 14 odstotkom. To je nekako dolgoročno stopnja varčevanja, ki je precej običajna ali normalna za slovenska gospodinjstva.

V letu 2023 nismo zaznali povečanega varčevanja, ampak je verjetno opazna previdnost pri gospodinjstvih. Gospodinjstva z nižjimi dohodki pa niti nimajo veliko možnosti varčevanja, ker večino dohodka namenijo trošenju.

Pred kratkim smo imeli intervju s Petrom Časom, direktorjem Steklarne Hrastnik. Pohvalil se je, da jim je uspelo v šestih letih podvojiti dodano vrednost na zaposlenega. Ta trenutno obsega 100 tisoč evrov. Tudi aktualna vlada je imela ambiciozne načrte glede tega. Kako povečati dodano vrednost na zaposlenega?

V Sloveniji je kar nekaj uspešnih podjetij, ki izstopajo in so lahko zgled drugim. S prodornostjo, znanjem in vztrajnostjo se da doseči preboj.

Na makroravni gibanja niso tako spodbudna, kar smo tudi zapisali v zadnjem poročilu o produktivnosti. Trenutno je raven produktivnosti, če se primerjamo s povprečjem Evropske unije, pri 82 odstotkih. Morda je še bolj povedno to, da je napredek zelo počasen. Pred veliko gospodarsko in finančno krizo smo bili pri 84 odstotkih, potem je sledil upad in ponovno zapiranje te vrzeli.

Celotna razvojna vrzel se v večji meri zapira z zaposlovanjem, in ne s produktivnostjo. Če vključimo še dejavnik demografskih sprememb, je zelo malo možnosti, da bi v prihodnje samo z zaposlenostjo zapirali to vrzel. Zato je pospeševanje produktivnosti toliko bolj pomembno. Kako? Nekaj dejavnikov je že pozitivnih. Ne toliko na makroravni, ampak v posameznih segmentih je prišlo do nekih pozitivnih premikov. Recimo finančno stanje podjetij je zelo dobro, podjetja so manj zadolžena. Potem je pomemben tudi napredek oziroma višje pozicioniranje v globalnih verigah vrednosti. Ne samo s proizvodnjo, ampak tudi z raziskavami in razvojem.

Ključni dejavnik za dvig produktivnosti so vlaganja ne samo v opremo in infrastrukturo, ampak v znanje, raziskave, razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Veliko pozornost smo posvetili tudi vplivu umetne inteligence. Ta je med nami in bo z nami tudi ostala. Ključno je, da se čim prej prilagodimo, da ne zamudimo vlaka, ker gre za megatrend in mu je treba slediti.

Kako pa je sicer z naložbenimi aktivnostmi naših podjetij?

Če znova pogledamo primerjavo po posameznih sektorjih, presegamo druge države po naložbah državnega sektorja. V podjetniškem sektorju se krepi tudi investicijska aktivnost. Je pa res, da je zelo vezana na razmere v mednarodnem okolju. V letu 2023, ko je bila precejšnja negotovost pri naših izvoznikih, opažamo, da recimo investicije v opremo in stroje upadajo. Ampak hkrati so ‒ če se primerjamo z nekim obdobjem pred desetimi, 15 leti ‒ podjetja bistveno manj zadolžena in imajo več lastnih virov in več možnosti za naložbe. Z izboljšanjem razmer v mednarodnem okolju v letu 2024 lahko pričakujemo pozitivne trende tudi v tem segmentu.

Ko smo raziskovali gradbeno dejavnost, smo ugotovili, da so naši gradbinci in razvijalci nepremičninskih projektov manj zadolženi in projekte večinoma financirajo iz lastnih sredstev.

V primerjavi z obdobjem pred letom 2009, ko smo imeli velik gradbeni bum, so gradbena podjetja oziroma na splošno podjetniški sektor bistveno manj zadolženi, in kar je še pomembneje, se sposobnost odplačevanja dolgov stalno izboljšuje.

V nekaterih segmentih zaznavamo sicer povečanje zadolženosti. To so zlasti dejavnosti, ki so bile prizadete zaradi epidemije ali energetske draginje, ampak še vedno so to obvladljive ravni. Če pogledamo celotni finančni dolg v obveznostih podjetij, je ta bistveno nižji. Na to vpliva tudi ostrejša regulativa v finančnem sektorju. Ne glede na to pa je finančno stanje podjetij bistveno boljše, kar je spodbudno izhodišče za pospešeni razvoj.

Kakšne so napovedi buto domačega proizvoda?

Za prihodnje leto, če izhajamo iz napovedi za mednarodno okolje, pričakujemo večjo rast bruto domačega proizvoda. Iz jesenske napovedi za leto 2023 torej izhaja 1,6-odstotna rast, za leto 2024 pa 2,8-odstotna.

Na eni strani imamo večjo rast izvoza ob okrevanju tujega povpraševanja, večja rast zasebne potrošnje, kjer se bodo tudi dohodki krepili, in investicije, ki so pomemben element gospodarske rasti v letu 2024. Poleg teh podjetniških investicij, vezanih na okrevanje v mednarodnem okolju, so zelo pomembne državne investicije, še zlasti del, vezan na poplavno obnovo oziroma sanacijo. Tu smo že dobili nekaj evropskih sredstev in tudi v letu 2024 jih lahko pričakujemo. To bo spodbudilo gradbeno aktivnost.

Hkrati se zavedamo, da bo zaradi omejenih kapacitet v gradbenem sektorju prišlo do izrinjenja nekaterih investicij, zlasti tistih projektov, ki se še niso začeli. Da bi se prekinjali neki veliki pomembni projekti, ni pričakovati. Bodo pa morda nekateri manj nujni projekti po presoji ministrstev zamaknjeni v prihodnost.

Tukaj imamo zelo omejene kapacitete.

Izkoriščenost kapacitet je zelo velika, in to se potem pozna tudi pri cenah. Septembrski podatki kažejo, da je prišlo do povišanja cen v gradbeništvu.

Mislite, da lahko to vpliva tudi na višanje inflacije?

Mislim, da vpliva predvsem na višje cene gradbenih storitev, gradbenih materialov, torej tudi delovne sile v gradbeništvu, tako da deloma lahko vpliva na višjo inflacijo. Ampak da bi to prispevalo k neki vztrajni inflaciji, mislim, da so drugi elementi pri tem bolj pomembni.

Zelo optimistično zrete v leto 2024. Je v scenarij vključena tudi možnost stagflacije ali recesije?

Tveganja so prisotna. Če začnem v mednarodnem okolju: govorili smo že o Nemčiji, kjer recesija ni izključena oziroma eden od nemških inštitutov že napoveduje recesijo v svojem osrednjem scenariju. Iz tega izhaja tveganje manjšega tujega povpraševanja.

Potem je še en element, ki smo ga zaznali oziroma iz podatkov izhaja že za lani in tudi letos, in sicer je to poslabšanje konkurenčnosti slovenskih izvoznikov. In če bi se ti dejavniki še okrepili v letu 2024, bi lahko prišlo do manjše rasti izvoza. Ta element konkurenčnosti in spodbujanja produktivnosti ostaja zelo pomemben.

Potem so prisotne tudi geopolitične napetosti. Sploh z vojno na Bližnjem vzhodu je ogromno neznank in negotovosti. To bi lahko vplivalo na cene energentov. Zaradi napadov v Rdečem morju bi spet lahko prišlo do motenj v dobavnih verigah. Kako hitro se to lahko prenese po celotni verigi, smo videli že v času epidemije. Posledica tega je bila selitev nekaterih proizvodenj bliže Evropi. To je bil sicer pozitiven premik.

Inflacija se v evrskem območju umirja. Še vedno pa ostaja tveganje, da če bi ostala povišana dalj časa, bi tudi Evropska centralna banka dalj časa vztrajala pri povišanih obrestnih merah oziroma bi jih lahko še povišala. Trenutno ne kaže na to, ampak majhno tveganje pa vendarle ostaja.

Pogovor je bil posnet 19. decembra 2023.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar