Napoved 2024: Kako bodo volitve v ZDA vplivale na borzne tečajnice?

Napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih v trenutnem okolju ter nepredvidljivih okoliščinah je postalo težko kot navigiranje v megli brez instrumentov sodobne tehnologije.

Čeprav imajo največji upravljavci in finančne družbe nešteto analitikov in napovednih modelov, so njihove napovedi v povprečju precej oddaljene od končnega rezultata. Ameriški indeks S&P 500 je preteklo leto pridobil 26,3 odstotka in končal pri 4.770 točkah. Rezultat, ki je presegel vsa pričakovanja ter tudi napovedi analitikov, ki so ob koncu leta v povprečju pričakovali okoli 4.500 točk.

Čeprav je končna rast izjemna, je bilo med letom precej nihajnosti. Indeks S&P 500 je imel 132 pozitivnih trgovalnih dni in 113 negativnih. Glavni razlogi za to volatilnost so veliki premiki tako imenovanih sedmih veličastnih  (magnificent seven stocks). To so Googlov Alphabet, Amazon, Apple, Meta Platforms, Microsoft, Nvidia in Tesla. Na nihajnost je pomembno vplivala bančna kriza ter poteze ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

Analiza gibanja delniškega indeksa S&P 500 razkrije osupljive podatke. Deset največjih delniških družb v indeksu je ustvarilo 75 odstotkov rasti celotnega indeksa, pri čemer je 72 odstotkov podjetij celo imelo manjšo rast od samega indeksa, kar je najvišji odstotek po letu 1980. Veličastnih sedem je ustvarilo 20-krat večjo rast v tržni kapitalizaciji kot preostalih 493 podjetij v indeksu skupaj. Največjih 10 podjetij v indeksu pa zdaj zajema kar 35 odstotkov celotnega indeksa.

Navkljub turbulenci leto rekordov 

Pomembnejši zahodni delniški indeksi so večino rasti dodali v zadnjih dveh mesecih leta. Indeks S&P 500 je zabeležil devet zaporednih pozitivnih tednov, kar je najdaljše obdobje od leta 2004, medtem ko je indeks Nasdaq imel šesto največjo rast od ustanovitve daljnega leta 1971; poletel je za kar 55,1 odstotka. Ameriški indeks blue chipov Dow Jones je dodal 16,1 odstotka. Za primerjavo: nemški indeks DAX 30 se je okrepil za 20,3 odstotka, na 16.751 točk, kar je najvišja enoletna rast po letu 2019. DAX je v zadnjih 21 letih zaključil leto pozitivno kar 17-krat.

Vsi bikovski trendi imajo pred sabo svoj zid skrbi, ki ga morajo premagati, in trenutni časi niso izjema. Kljub dolgotrajni inverzni krivulji donosnosti, visoki inflaciji, višji obrestni meri ter kar 20 zaporednih mesečnih padcih indeksa stanja gospodarstva (leading indicator) se recesija nikoli ni uresničila, ampak se je realni BDP v tretjem četrtletju v ZDA celo povečal za 4,9 odstotka.

Bančna kriza, ki je izbruhnila marca 2023, je pomenila drugi največji propad banke v zgodovini ZDA, kar je vodilo do rekordnega tridnevnega padca (‒27,1 odstotka) indeksa S&P Regional Banks. Tridesetletna fiksna hipotekarna obrestna mera se je dvignila nad osem odstotkov, vendar je bil gradbeni sektor prek sklada, ki kotira na borzi, ITB ETF Home Construction, in je pridobil 68,9 odstotka, celo ena najuspešnejših panog lani.

Ameriška osrednja banka je štirikrat zvišala obrestne mere, skupaj za kar 525 bazičnih točk od začetka cikla dvigovanja marca 2022. Gospodarstvo je bilo podprto z vrsto fiskalnih in likvidnostnih ukrepov, ki so pomagali premagati ovire zaradi višjih obrestnih mer in Fedovega programa kvantitativnega zaostrovanja.

Zakon o zmanjševanju inflacije (IRA) in zakon CHIPS, s katerim spodbujajo proizvodnjo čipov na ameriških tleh, sta vodila ukrepe fiskalne podpore, ki so delno preprečili gospodarsko upočasnitev.

Kaj je pripeljalo do boljšega izida od pričakovanj? Pri ZDA je odgovor presežek denarja in ogromna likvidnost, ki izhaja iz preteklih let. Potrošniki in podjetja imajo namreč večino dolga še vedno vezanega na obdobja ničelne obrestne mere, poleg tega pa je še veliko neporabljene gotovine od spodbujevalnih transferjev in posojil iz pocovidnega časa. Za preostala gospodarstva pa je bilo dobrodošlo še upadanje cen surovin in energentov, kar je pozitivno vplivalo na kupno moč.

Kaj prinašajo volitve?

S prehodom v leto 2024 se verjetno marsikateri analitik težko spomni časa, ko so bili obeti bolj negotovi oziroma ko smo imeli več vprašanj kot odgovorov. Ali bo recesija ali ekspanzija? Bo inflacija ali deflacija? Bodo višje ali nižje obrestne mere?

Večina analitikov je pripravila svoja poročila okoli petih ključnih točk. Prvič, upočasnitev v prvi polovici leta, nato postopno okrevanje. Drugič, neenakomerna, a nadaljnja dezinflacija do konca leta 2024. Tretjič, monetarna politika je dosegla vrhunec, postopno popuščanje po polletju. Četrtič, po upočasnitvi gospodarstva se bo v drugi polovici leta apetit vlagateljev povečal. Petič, ključna tveganja so geopolitika in nepričakovani finančni pretresi.

Večina analitikov pričakuje manjšo rast borznih indeksov, v povprečju naj bi indeks S&P 500 zrasel za 10 odstotkov, pri čemer bo prva polovica leta precej negotova. Prej pričakujejo cenovno prilagoditev kot večji popravek. Inflacija se bo umirila in se bo postopoma vrnila proti ciljnim vrednostim, čeprav naj bi te meje dosegla šele v letu 2025. Centralne banke so večinoma končale s svojo politiko zaostrovanja in predvideva se znižanje obrestnih mer.

Finančni trg trenutno ocenjuje sedem znižanj v tem letu pri Fedu, pri čemer naj bi se obrestna mera spustila od 175 do 225 bazičnih točk. Večina turbulenc pa bo povezanih z volitvami, saj je letos ključno leto za nekatera najmočnejša gospodarstva. Po vsem svetu bo na volišča odšlo kar dve milijardi volivcev, večina oči pa bo uprtih v Rusijo in seveda ZDA. Če je izid v Rusiji že skoraj popolnoma jasen, je večja neznanka v ZDA, kjer bodo volitve novembra.

Volilna leta so sicer res volatilna, so pa zgodovinsko zelo donosna. Indeks S&P 500 je namreč v 13 primerih od zadnjih 15 volilnih let končal v zelenem s povprečno rastjo 10 odstotkov. Upadel je samo v dveh primerih, in sicer med veliko finančno krizo leta 2008 ter med zlomom balona pikakom leta 2000. Če izvzamemo ta dva nenadna dogodka, je bila povprečna rast indeksa v volilnem letu kar 15-odstotna.

Geopolitična tveganja predstavljajo največji strah

Večina poročil o obetih za leto 2024 vidi geopolitično tveganje kot enega največjih strahov na finančnih trgih v tem letu. Toda kako lahko izračunamo ali merimo ta tveganja?

Geopolitične napetosti, ki imajo različne oblike, je težko izmeriti. En približek za ocenjevanje geopolitičnega okolja temelji na novicah, tako imenovanem geopolitičnem indeksu tveganj (Geopolitical Risk Index ‒ GPR), ki so ga razvili ekonomisti iz odbora Federal Reserve.

Indeks od leta 1985 šteje številne članke v desetih ameriških, britanskih in kanadskih časopisih, ki omenjajo besedne zveze, povezane z geopolitičnimi napetostmi. Večina podatkov prihaja iz treh največjih: New York Timesa, Wall Street Journala in Financial Timesa.

Trenutni konflikt med Hamasom in Izraelom je še vedno nižji od večjih dogodkov v zadnjih 40 letih, medtem ko je dogodek 11. septembra 2001 najvišje na indeksni lestvici. Veliko utež v zadnjih 40 letih so imeli še invazija na Kuvajt, zalivska vojna, invazija na Irak in vojna med Rusijo ter Ukrajino.

Razkritje: Mnenje, izraženo v tem članku, je mnenja avtorja in ne odraža mnenja podjetja ali katerega koli posameznika, v katerem je avtor zaposlen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar