Inflacija se ohlaja, a manj kot v državah z evrom

Splošna inflacija, ki jo izračunava državni statistični urad (Surs), je bila na letni ravni 4,2-odstotna. K letni inflaciji so največ, skoraj odstotno točko, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se povečale za 4,6 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za šest odstotkov, cene blaga pa za 2,7 odstotka. 

Po navedbah Sursa so k inflaciji močno vplivale trošarine in davščine, ki so jo na letni ravni dvignile za 1,3-odstotne točke. Letna stopnja se je sicer decembra v primerjavi z novembrom znižala za 0,7 odstotka.

 

Kaj se je najbolj pocenilo?

V medletni primerjavi so se najbolj znižale cene v skupini prevoz, in sicer za 0,5 odstotka. Razlog pa tiči v cenejših pogonskih gorivih. Ob nižjih cenah nafte je bil vzrok za to tudi zadnji vladni poseg v trošarine in marže trgovcev.

K mesečni deflaciji pa so pocenitve naftnih derivatov prispevale 0,4 odstotne točke. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 8,0 odstotka, tekoče gorivo za 7,6 odstotka in bencin za 5,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji dodale še nižje cene zbiranja odpadkov (za 8,1 odstotka), počitniških paketov (za 3,1 odstotka) in prevoznih sredstev (0,9 odstotka). Za 1,4 odstotka so bile nižje tudi cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, v katero sodita elektrika in plin, so zapisali na Sursu.

Slovenska inflacija močno na evrsko 

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z državami EU, je bila v Sloveniji decembra 3,8-odstotna in je še vedno močno nad evrsko. Evrska je bila namreč novembra 2,4 odstotna, za december pa bo znana prihodnji teden.

Inflacija se v območju evra ohlaja hitreje od pričakovanj analitikov. Vse bližje je dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke (ECB). Vlagatelji zaradi tega napovedujejo, da bo ECB prej zarezala v obrestne mere. Mnenja, kdaj se bo to zgodilo, so deljena. Nekateri pričakujejo prvi rez že v poletnih mesecih, drugi pa jeseni. Visoke obrestne mere namreč že zavirajo gospodarstvo, saj je bruto domači proizvod v državah z evrom, v tretjem četrtletju zdrsnil za 0,1 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar