Javne finance: netočne ocene, zamujene priložnosti in zaletavost

Javni primanjkljaj je prvem polletju presegel 800 milijonov evrov – 750 milijonov evrov več kot lani tak čas. Čeprav je bil do neke mere predviden, je Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, opozoril na upočasnitev dinamike prihodkov glede na isto obdobje lani, ki je v največji meri povezana z umiritvijo gospodarske aktivnosti.

Rast porabe ostaja razmeroma velika in široko osnovana, kot pričakovano, je zlasti posledica višjih stroškov dela ob spremembi plačnega sistema. Na prihodkovni strani je odstopanje od veljavnega proračuna predvsem posledica manj prejetih evropskih sredstev, kar se na odhodkovni strani kaže zlasti v zaostajanju investicijske porabe.

O položaju javnih financ, morebitnem odmiku od fiskalnih pravil za potrebe obrambnih izdatkov, za kar je tudi Slovenija dobila zeleno luč Evropske komisije, in delu vlade, ki se ji mandat postopoma izteka, nekaterih nujno potrebnih ukrepov pa ni sprejela, smo govorili s predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom. 

Sloveniji bo omogočeno odstopanje od evropskih fiskalnih pravil za povečevanje naložb v obrambo, če se bo za to odločila. Kako to ocenjujete, glede na že tako velik primanjkljaj?

To bo prav gotovo velik izziv za javne finance. Dejstvo, da je Evropska komisija dovolila odstopanje od fiskalnih pravil, javnofinančnega položaja ne olajša, kajti v vsakem primeru bo treba te izdatke pokriti z viri, ki jih lahko ima proračun. V tem primeru bo potrebno prestrukturiranje porabe. Opozoriti pa moramo tudi na to, da izvzetje iz fiskalnih pravil samo daje čas za prilagoditev celotnih javnih financ na strukturno večje obrambne izdatke. Torej se srečujemo s številnimi tveganji.

Kaj lahko to pomeni?

Z analizo podatkov je treba ugotoviti, kje so realne možnosti, kje so izdatki manj učinkoviti, in jih prenesti na prednostna področja. S tem bi povečali učinkovitost celotne javne porabe.

Slovenija do zdaj sama še ni v celoti izvedla takšne analize, mednarodne analize Mednarodnega denarnega sklada pa so recimo pokazale, da bi bilo mogoče prihraniti kar nekaj odstotkov bruto domačega proizvoda.

Ste lahko bolj konkretni?

Ugotoviti moramo, na katerih področjih je javna poraba neučinkovita oziroma manj učinkovita, potem pa s teh področij prenesti oziroma prestrukturirati na tista področja, kjer bodo strateške prednosti in kjer je lahko poraba bolj učinkovita. Ne morem natančno opredeliti teh področij. Verjetno pa je precej zadev, ki niso bile sistematično proučene.

Kako resno bi morala država vzeti tudi manjšo gospodarsko aktivnost, ki smo jo opazili  v prvem polletju?

Manjša gospodarska aktivnost v teoriji zahteva ekspanzivno javnofinančno politiko. Po drugi strani je vprašanje, ali imamo dovolj rezerv za to, torej ali je bilo v preteklosti ustvarjenih dovolj teh rezerv.

Glede na napetosti, ki se pojavljajo, je treba manjšo gospodarsko aktivnost vzeti resno. Treba je izvesti realistične ocene in država mora uveljaviti tudi zakonsko predpisano načelo previdnosti pri proračunskem načrtovanju.

Pokojninska reforma bi delno ublažila primanjkljaj, ste med drugim zapisali.

Gre za srednjeročni vidik predvidene pokojninske reforme, tako da lahko rečem, da je to korak v pravo smer, in vsekakor jo mora država izvesti tako, kot je bila zamišljena. Hkrati pa moram povedati, da je to razmeroma majhen korak, in za dolgoročno stabilnost bo potrebno še marsikaj, ampak po izračunih so tu srednjeročno možni prihranki.

Spremljali smo tudi napovedi nepremičninskega davka. Kako to, da ni uresničen, vpliva na javne finance?

Nepremičninski davek je bil predvsem slabo pripravljen. Zaradi tega je prav, da ta predlog ni več v obtoku.

V Sloveniji je obdavčenje nepremičnin nesistematično, na voljo je neki manevrski prostor, a ga ne smemo precenjevati. Za zmanjšanje obremenitve dela je potreben širši sistematični pregled. Ne gre samo za ukrep ali dva, ampak za cel mozaik sistematičnih ukrepov oziroma fiskalne politike, ki bi v prihodnosti lahko vodila k temu cilju. Samo nepremičninski davek ni dovolj.

Bi bil bolj smiseln davek na premoženje?

Slovenija bi se morala zgledovati tudi po drugih razvitih državah, saj ima še sorazmerno manj razvit davčni sistem. Več pozornosti je treba nameniti izterjavi davkov in preprečevanju izogibanja plačevanju davkov ter korupcijskim tveganjem pri javni porabi. 

Kako ocenjujete delo vlade na področju javnih financ, ki jih spremljate že ves čas?

Ta vlada je imela smolo, da je svoj mandat začela v neugodnih okoliščinah – prve faze ukrajinske vojne in s tem tudi energetska kriza. Po drugi strani so bili izbranci ljudstva sorazmerno novi v politiki in niso bili izkušeni, zato je bilo precej zaletavih ukrepov.

Ta vlada ni izkoristila marsikatere priložnosti. Ob popravku plač v javnem sektorju se recimo ni hkrati nič naredilo pri vprašanju dostopnosti in kakovosti javnih storitev, ki jih javni sektor zagotavlja državljanom.

Tudi zato lahko rečemo, da so lahko ocene mešane. Omeniti je treba tudi, da je politika te vlade premalo srednjeročno usmerjena, da v fiskalni politiki in ocenah porabe prihaja do precejšnjih netočnosti. Po drugi strani je pozitivno, da so se ohranile dobre bonitetne ocene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar