.webp){kind=icon}
Digitalizacija je zajela tudi šport - Excel tabele in papirje je na določenih športnih tekmovanjih že zamenjala platforma Challanger. Gre za slovensko inovacijo, ki organizatorjem nudi podporo pri organizaciji in vodenju tekmovanj. "Pregledali smo trg, kaj obstaja tako pri nas kot na globalni ravni, in takšne rešitve, ki bi na enem mestu združevala vse, od prijave igralcev do vodenja statistik, nismo našli, zato smo začeli razijati nekaj novega," je povedala Tina Jančigaj Ausec, direktorica podjetja Befine-Pro, ki se je v podjetniške vode podala po dolgoletni karieri v bančništvu.
1. Kakšni so bili začetki in kje ste dobili idejo za razvoj takšnega produkta, ki je dejansko inovacija?
Vsi v družini smo nekako povezani s športom, moj mož igra tenis na amaterskem nivoju, tako v Ljubljani kot zdaj na Krasu, smo organizirali teniške turnirje. Iskali smo podporo, kako bi se pri organizaciji tovrstnih dogodkov našlo neko orodje, ki bi poenostavilo to delo.
Pregledali smo trg, kaj obstaja tako pri nas kot globalno, in ugotovili, da v tistem trenutku ni bilo ustrezne rešitve, ki bi pokrila naše potrebe. Glede na znanje, ki ga imamo - mož dela v IT sektorju - smo se odločili, da gremo razvijati nekaj novega, saj smo enake potrebe zaznali tudi pri ostalih lokalnih društvih. Izkušnja je sledeča: veliko Excela in papirja.
Dejansko se nam je ideja porodila ravno v koronavirusnem letu 2020, v 2021 smo se začeli intenzivno ukvarjati s tem. Koronavirusna epidemija nam je dala novega elana, da smo tisti čas poskusili maksimalno izkoristiti za razvoj novega produkta. Takrat smo tudi razmislili, na kakšen način bomo vstopili na trg.
2. Ste osredotočeni na društva ali ciljate tudi na večje športne zveze?
Večje športne zveze običajno uporabljajo orodja, ki so jim bila ponujena s strani mednarodnih športnih organizacij, mala društva pa tega ne uporabljajo. Treba je bilo razviti rešitev za te manjše organizatorje, ki bo tudi cenovno primerna, ker nimajo finančnih sredstev in kadrovskih resursov. Izhajali smo iz lastnih izkušenj in potreb.
Naše stranke so v večini klubi, imamo pa tudi že povezave z zvezami. Osredotočamo se tudi bolj na ranljive skupine, saj želimo tudi športnikom invalidom ponuditi tehnološko orodje, ki ga potrebujejo.
3. Kako ste izbrali ime oziroma ali je napaka v angleški besedi izzivalec (angl. challenger) namerna?
Sama beseda izzivalec v angleškem jeziku se zelo veliko pojavlja v športnem svetu. Odločili smo se za specifiko in v besedi uporabili dva a-ja, tako da je namerno zapisana narobe. To smo naredili zato, da smo lahko to blagovno znamko zaščitili. Ob tem pa v samem logotipu ohranjamo barve slovenske zastave. Samo intelektualno lastnino smo zaščitili za področje Evropske unije, kar v prvi fazi predstavlja naš trg.
4. Kako pa deluje sama platforma in kako se z njo rokujejo morda malo starejši uporabniki?
Naša platforma je univerzalen produkt, ki organizatorjem omogoča organizacijo, vodenje tekmovanja in spremljanje vseh podatkov, pa tudi analizo, ko se športni dogodek. Zasnovana je tako, da uporabnik ne rabi računalniškega predznanja. Naša želja je, da je platforma zelo intuitivna in s tem primerna tudi za starejše uporabnike, ki so pogosto v vlogi organizatorja. Torej ko smo začeli s testiranjem, smo se najprej povezali s starejšimi člani društev, ki so nam dali obilo koristnih povratnih informacij.
Vse informacije, ki jih organizator želi imeti, so na enem mestu: od same prijave igralcev do arhiva podatkov. En segment so tudi plačila, ki jih zaenkrat še ne podpiramo, ampak je to v srednjeročnem planu. V platformo vstopate z uporabniškim imenom in geslom, deluje pa kot nekakšna klubska stran. Plačilo se razlikuje glede na število tekmovalcev in tipa tekmovanja. Če gre za ligo, v kateri sodelue več kot 200 udeležencev stane nekje 90 evrov na mesec.
5. Torej je to nekakšna zaprta stran, ki je skrita očem javnosti?
Ne, dejansko lahko klub, ki nima svoje spletne strani, to povezavo deli tudi s širšo javnostjo, ne zgolj samo udeležencem tekmovanja. Na ta način lahko rezultate spremlja širša javnost. Med uporabniki torej niso zgolj tekmovalci, ampak tudi mediji, oglaševalci in zunanji uporabniki. Sponzorji so namreč pomemben deležnik športnih tekmovanj in se lahko oglašujejo na spletni strani določenega kluba, ali pa samo na strani dotičnega tekmovanja, ki ga podpirajo.
Samo rešitev trenutno podpiramo v slovenščini, angleščini, italijanščini in srbohrvaščini, ker v tem trenutku najbolj aktivno sodelujemo s temi trgi. Gre za to, da ima šport tudi specifično strokovno terminologijo, zato jo je treba prilagoditi posameznemu jeziku.
6. Katere športe vključujete?
Ko smo začeli z razvojem, smo se osredotočili na športne panoge z žogo. Atletskih tekmovanj zaenkrat še ne podpiamo, je pa tudi to v načrtih, veliko smo se že pogovarjali z organizatorji tega tipa tekmovanj. Začeli smo s tenisom, podpiramo pa še badminton, namizni tenis, balinanje, odbojko in zelo razvijajoč šport paddle. Gre za mešanico med tenisom in squašem, igra pa se ga podobno kot tenis, a v steklenih boksih in z drugačnimi loparji.
Prednost naše platforme je morda to, da lahko organizator sam izbere sistem tekmovanja; torej ali gre za prvenstvo ali ligo ali kaj drugega in z vsakim sistemom so implementirana tudi sama pravila. Vemo, da imamo veliko športnih panog in vsaka ima svoja pravila igre. Organizator se zato s tem ne rabi ukvarjati, lahko pa pravila manualno prilagodi glede na lastne potrebe. Po vpisu podatkov sistem že sam razvrsti rezultate, samo prvi vnos je fizičen, vse ostalo gre avtomatsko.
Befine-Pro
7. Kakšne so razlike med državami, kjer uporabljajo vašo platformo?
Trenutno še vzpostavljamo povezave s posameznimi organizatorji, ugotavljamo, kakšne so potrebe. V resnici med državami ni ravno specifičnih razlik. Nekatere športne panoge so bolj prisotne kot druge, mali nogomet oziroma futsal je v manjših krajih zelo prisoten. V Italiji je verjetno na prvem mestu nogomet, potem sledi tenis.
Vstop na globalni trg načrtujemo ob koncu tega leta ali v začetku naslednjega, če govorimo o konkretni realizaciji prodaje. Veseli smo, da produkt razvijamo v Sloveniji, ker so slovenski uporabniki zelo zahtevni in kritični, kar pa jemljemo zelo pozitivno. Na tuji trg želimo vstopiti, ko bomo prepričani, da je naša platforma povsem brez napak in lahko naredimo ta preskok.
8. Kako pa je z oglaševanjem, ga sploh potrebujete?
Delamo objave na družabnih omrežjih, v določenem obdobju smo se prek športnih medijev tudi oglaševali, to je v neki fazi potrebno, ampak ključna so priporočila, ki gredo od ust do ust. Zelo pomembna so poznanstva, ki smo jih v tem obdobju oblikovali, tudi s profesorji s Fakultete za šport. To nam je zelo dragoceno, ker so vključeni v same športne panoge, imajo vpogled v športni svet. Dajejo nam ogromno koristnih informacij in so odlična povezava s samimi organizatorji športnih tekmovanj.
9. Za startupe je pomemben del financiranje, kako ste se spopadli s tem?
Imamo dva načina financiranja: eno so tekoči prihodki, ki jih podjetje dobiva z naslova finančnega svetovanja malim podjetjim. Sama sem 25 let delovala na področju bančništva, predvsem z malimi podjetniki, zato sem se odločila, da bi se tudi sama preizkusila v svetovanju, predvsem z vidika poznavanja bilanc in izkazov. Pri svojem delu sem ugotovila, da ima večina, ne vsi, manko znanja na tem področju. Drugi način pa so naša lastna sredstva. Sam Challanger nam še ne zagotavlja, da bi pokrili vse stroške, predvsem stroški razvoja so relativno visoki. Počasi se ta delež spreminja in gre v korist Challangerja in to načrtujemo tudi vprihodnje.
10. Pri vaši rešitvi gre za digitalizacijo športa, to je trend, za katerega je trenutno na voljo veliko denarja.
Pomembna nam je tudi trajnost, zato smo se zavestno odločil, ker na naši platformi združujemo najmanj 10 tisoč uporabnikov in šport je ambasador vrednot. Kot športniki in kot športna industrija, ki je lahko velik onesnaževalec z vidika opreme, zelo zavestno gledamo, kako bomo vsi skupaj prispevali k izboljšanju kvalitete za prihodnje generacije. Ti projekti pa nam bodo omogočili tudi pridobivanje kakšnih nepovratnih sredstev.
11. Kdo točno je vaša konkurenca?
Seveda spremljamo konkurenco ves čas. V tem pravem kontekstu konkurence, da je nekaj povsem primerljivo z nami – tega še nismo zaznali. Na trgu obstaja veliko rešitev, vendar ali pokrivajo samo eno panogo, ali samo en tip igralnega sistema, morda so specializirani samo za rezervacijo igrišč, skratka, nismo še našli takega produkta, ki bi to vse združevala na enem mestu.
12. Kakšni so naslednji koraki, kakšna je strategija vstopa na nove trge?
Glavnina naših strank so slovenski klubi in zveze, povezave imamo tudi na Hrvaškem, pogovarjamo se s športnimi organizatorji v Srbiji. Povezavo imamo tudi z indijskimi organizatorji kriketa, ki je ta nacionalni šport in predstavlja velik trg, a ta dogovor terja malo več časa.
V tujini je tudi veliko slovenskih športnikov, s katerimi se povezujemo in to je tudi izhodišče za lažji vstop na trg. Strateško pa delamo tudi na povezovanju z drugimi slovenskimi podjetji, ker se zavedamo, da je Slovenija majhen trg. Imamo veliko ponudnikov, ki imajo kvalitetne izdelke, storitve in se morda ravno tako kot mi želijo osredotočiti na globalni trg. Gre za neko komplementarnost, torej da bi njihovo storitev in naš produkt stanki ponudili v paketu. Takšnega povezovanja bi si na slovenskem trgu želeli še več. Recimo izjemno zanimivo bi se nam bilo povezati z nekom, ki postavlja ali gradi športne objekte.
