Poglobljeno o davčnih spremembah: Kaj nas čaka, kdo bo na boljšem, česa ni

"Razprave glede splošne razbremenitve dela bodo na mizi ostale tudi nadaljevanju leta. Ta razprava je zelo sistemska in presega davčno področje," je v intervjuju ocenila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič. Kot pravi, so bili v preteklih mesecih v te razprave že vključeni predstavniki ostalih resorjev. "Glavnino obremenitve dela predstavljajo prispevki za socialno varnost, kot družba se moramo vprašati, ali smo pripravljeni privoliti v zmanjšanje obsega pravic," poudarja Božič.

Med drugim smo z državno sekretarko na finančnem ministrstvu podrobneje govorili tudi o spremembah, ki se dotikajo sistema normirancev, in nagrajevanju delavcev. Poudarila je, da so predstavljeni predlogi davčnih sprememb nastali v sodelovanju z omejeno skupino zavezancev, zato so na ministrstvu odprti za komentarje javnosti.

Če začnemo kar z glavnimi tremi spremembami na davčnem področju. Pomanjkanje ustrezno izobraženih usposobljenih kadrov bi naslovili s posebno davčno shemo. Pri tem ste se osredotočili samo na privabljanje tujih kadrov, ne pa na zadržanje domačih. Kako boste zagotovili, da ta ukrep ne bo odgnal domačih mladih strokovnjakov v tujino?

S tem ukrepom smo želeli nasloviti težavo, ki jo ima trenutno večina gospodarskih panog, in sicer gre za pomanjkanje ključnih kadrov. Želeli smo pomagati slovenskim podjetjem, ki želijo ohraniti poslovanje v Sloveniji in potrebujejo več kadrov, oziroma spodbuditi tuja podjetja, ki morda razmišljajo o selitvi svojih dejavnosti v Slovenijo, da bi se kljub omejenemu kadrovskemu bazenu odločila za selitev k nam. S tem ukrepom izboljšujemo mednarodno konkurenčnost podjetij pri pridobivanju kadrov na globalnem trgu.

Na globalnem trgu so določene države že ponudile ugodnejše davčne sheme za privabljanje tujih kadrov in zato menimo, da je ta ukrep primeren in potreben tudi za slovenska podjetja. Njegov namen je, da se v čim večji možni meri spodbudi zaposlovanje ključnih kadrov, torej kadrov, ki predstavljajo nadpovprečno dodano vrednost v slovenskih podjetjih. S tem bi spodbudili tudi povečevanje produktivnosti in dodane vrednosti teh podjetij. Na ta način bi podprli tudi siceršnja prizadevanja na ravni države, da se spodbudi prestrukturiranje gospodarstva iz dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Tako želimo podpreti zmanjševanje razvojnega zaostanka slovenskega gospodarstva za inovacijski potencial.

Pogoji za slovenske kadre v tujini, ki bi se želeli vrniti, so zelo striktno omejeni, zakaj?

Ta ukrep je namenjen privabljanju kadrov, ki trenutno niso v Sloveniji, gre za zelo ciljan ukrep. Oblikovan je bil na podlagi zgledov nekaterih ostalih držav, ki so uvedle podobne ukrepe ugodnejše davčne sheme za privabljanje kadrov iz tujine. Usmerjen je v to, da se privabljajo mlajši kadri, ki so med delom v tujini pridobili izkušnje, znanja, ki bi bila koristna za podjetja v Sloveniji.

 

Dva od "razvojno naravnanih" davčnih ukrepov se dotikata nagrajevanja delavcev. V predlogu poenostavljate nagrajevanje z delnicami, a davčna obravnava ostaja enaka. Predlog gospodarskega ministrstva je bil precej bolj ambiciozen, zakaj ga niste podprli?

Predvidevam, da imate v mislih predlog zakona o udeležbi delavcev v dobičku. Ta zgodba je ločena, ni povezana z ukrepom, ki smo ga predstavili v okviru paketa predlogov davčnih sprememb. Usklajevanja glede predloga zakona o udeležbi delavcev v dobičku z ministrstvom za gospodarstvo še vedno potekajo.

Tam gre za sheme delavcev, ki jih oblikujejo podjetja, ki zajemajo vse delavce, in pod enakimi pogoji ti delavci pridobijo pravico tudi do ugodnejše davčne obravnave v primeru nagrajevanja, tudi z delnicami. Naš ukrep v okviru paketa predlogov davčnih sprememb pa se nanaša na nagrajevanje z delnicami na splošno tudi izven teh posebnih shem, se pravi v vsakem primeru, ko se podjetje odloči za nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži.

V našem predlogu gre predvsem za spremembo postopka obračuna davkov in prispevkov pri tovrstnem nagrajevanju. V tem delu smo prisluhnili gospodarstvu, ki je opozarjalo na to, da imajo delodajalci zaradi obstoječega sistema brutenja z nagrajevanjem v tej obliki višje stroške in zato smo prisluhnili tem opozorilom in predlagamo ločen obračun davkov in prispevkov v mesecu, ko se ta nagrada podeli, na plačo in na to nagrado. 

To bo torej ločen zakon, bo predstavljen v drugem paketu davčnih sprememb?

Zakon, ki ga omenjate, sodi v pristojnost ministrstva za gospodarstvo. Ministrstvo za finance sodeluje pri pripravi tega zakona, ni pa del tega paketa. Del davčnih ukrepov bi bil samo v primeru, če bi davčno ureditev, ki je zdaj urejena v Zakonu o udeležbi delavcev v dobičku, urejali v davčnih zakonih.

Bloomberg Adria

 

Nekoliko ugodnejše pa bo nagrajevanje z opcijami, a zgolj za startupe. Zakaj ste zapisali pogoj, da morajo biti startupi zapisani v registru, kjer med drugim omejuje tudi starost podjetja na pet let?

Pri oblikovanju tega ukrepa smo prisluhnili startup skupnosti v Sloveniji, pa tudi v neposrednih pogovorih z njimi smo skušali identificirati ključne slabosti obstoječega sistema, ki spodbujajo ta podjetja k razmisleku o tem, da svojih idej ne bi razvijali v Sloveniji, ampak bi dejavnost selili v tujino.

V prvem ukrepu smo želeli nasloviti predvsem ključne pomanjkljivosti, na katerih so nas opozarjali. To je pomanjkanje likvidnosti pri podjetjih v prvih letih poslovanja. Iz tega izhaja to petletno obdobje, ko imajo podjetja težave privabiti ključne kadre. Spet govorimo o kadrih s posebnimi znanji in izkušnjami, ki jih posredno naslavljamo tudi v okviru ukrepa, o katerem smo že govorili. Ker nimajo denarja, da tem kadrom izplačujejo plačo, podjetja v prvih letih uporabljajo predvsem opcijsko nagrajevanje, zaposleni pa s sodelovanjem pri razvoju te ideje prevzemajo tveganje, da bo ideja tudi uspela.

V obstoječi ureditvi nastane obveznost za plačilo davkov in prispevkov na pridobitev deleža v podjetju s tega naslova v trenutku, ko se delež pridobi, ko tudi ti zaposleni ne prejemajo plače in jih to dodatno likvidnostno bremeni. Hkrati pa je bilo opozorilo, ki je bilo podano s strani startup skupnosti, da zaposleni v obstoječem sistemu nosijo tveganje, če to podjetje ni uspešno ali celo propade, ker ne glede na to plačajo davke in prispevke od vrednosti deleža v pridobitvi.

Prisluhnili smo tudi temu premisleku in zato predlagamo prestavitev obdobja nastanka obveznosti za plačilo davkov in prispevkov na enega od trenutkov, ki so v zakonu opredeljeni, recimo na trenutek prodaje tega deleža, ko dejansko zaposleni že razpolaga z likvidnostjo iz te prodaje. Hkrati pa tveganje, da bo šlo podjetju slabše, kot je bilo v trenutku, ko je bil delež podeljen, prevzema država. Zaposleni bo dolžan v primeru, da bo vrednost deleža v trenutku prodaje manjša kot v trenutku pridobitve, plačati prispevke in davke samo na to nižjo prodajno vrednost. V primeru, če bi startup propadel, pa obveznosti za plačilo davkov in prispevkov ne bo.

Ampak ta pogoj vpisa startupa v register bo ostal?

Ta pogoj je namenjen zagotavljanju nadzora nad tem, kdo lahko uporabi to davčno shemo. Gre za register podjetij, ki se vodi na Slovenskem podjetniškem skladu. Podjetja morajo izpolnjevati določena merila, da se lahko vpišejo v register.

Gospodarstveniki si želijo, da bi bile opcije na enak način kot startupom dostopne vsem podjetjem, ki želijo nagrajevati delavce. Jim boste v okviru javne obravnave morda ugodili?

Zagotovo bomo to področje naslovili v okviru razprav v nadaljevanju leta, ki jih bomo imeli na Ministrstvu za finance v sodelovanju s skupnostjo in vsemi, ki so te pobude v zadnjem času tudi izražali. O teh ukrepih bodo debatirali tudi na ravni strateškega sveta. Predlogi so v javni obravnavi en mesec, potem bomo preučili pripombe, ki jih bomo dobili, in razmislili o morebitnem oblikovanju ukrepov.

Spet se bo očitno spreminjal sistem normirancev. Čeprav se meja za vstop niža, pa prihodki ostajajo obdavčeni z največ 20-odstotno stopnjo dohodnine. Razmišljate, da bi pogoje še zaostrili? V predlogu jasno piše, da želite nasloviti tiste z višjimi letnimi prihodki.

Tudi pri tem ukrepu smo se odločili za postopnost, kot v okviru celotnega tega prvega paketa sprememb, kjer želimo s postopnim, premišljenim načinom zasledovati dolgoročne cilje na področju prenove davčnega sistema. Pri normirancih se velja spomniti, čemu je sistem normiranec namenjen. Sistem normirancem je namenjen zavezancem z manjšim obsegom poslovanja in namen tega sistema je administrativna razbremenitev, torej da podjetnikov dodatno ne obremenjujemo z vodenjem evidenc poslovnih knjig. Zato se nam zdi primerno, da se meja za uporabo tega sistema znižuje.

Pri polnih normiranih pa se sistem v določenem delu celo izboljšuje, in sicer se stopnja meja za ta sistem zvišuje na 60 tisoč evrov, s čimer se izenačujemo tudi s predlogom glede dviga meje za vstop v sistem DDV-ja, kjer velja tudi administrativna razbremenitev. Za zavezance v razredu med 50 in 60 tisoč evrov se po našem predlogu položaj še izboljšuje, ker zvišujemo delež normiranih odhodkov iz 40 na 80 odstotkov.

A kljub temu je izračunan učinek na javnofinančni proračun "samo" 12 milijonov evrov. 

Namen spremembe sistema niso javnofinančni prihodki. Namen spremembe sistema je prilagoditev sistema cilju, ki mu je sistem namenjen. Meje so bile postavljene tako, da zajamejo večino. Delež polnih normirancev, ki bo še vedno vključen v ta sistem, je po naših podatkih 86 odstotkov, pri popoldanskih normirancih pa slabih 80 odstotkov. 

 

Torej se v prihodnje ne pričakuje kakšnih novih zaostritev za to skupino. 

Na podlagi analize učinkov teh sprememb bomo ugotovili, ali sistem dejansko pokriva ciljne skupine zavezancev, torej tiste, za katere želimo ponuditi neko ugodnejšo obravnavo v luči razbremenitve. Na podlagi analize teh učinkov bomo ocenili, v kolikšni meri bo prenovljeni sistem še predstavljal možnosti za zlorabo v obliki prikritih zaposlitev oziroma v kakšni meri bo povzročal distorzije na trgu dela. Glede na to se bomo tudi v nadaljevanju odločali o morebitnih dodatnih spremembah. 

Za normirance se uvaja tudi obveznost razkritja zneska višine prihodkov na letni ravni, doseženimi s povezanimi osebami in delodajalcem. Pa vendar – če želite s tem zmanjšati število "fiktivnih samozaposlitev", je tak ukrep strel v prazno, saj je tisti, ki opravlja pekarno delo preko normiranega espeja, tudi obvezno zavarovan preko espeja. Posledično se ne obravnava kot popoldanski nomiranec.

Predlog je oblikovan z namenom, da se vnese večja preglednost in možnost pravočasnega ugotavljanja zlorab sistema. V okviru javne obravnave bomo preučili komentarje in razmislili o tem, v kolikšni meri ta predlog naslavlja cilj. 

Kolikšne so možnosti za korenite spremembe predloga v sklopu javne obravnave?

Odprti smo za komentarje. Ti predlogi so nastali v sodelovanju z omejeno skupino zavezancev, preko katere smo bili seznanjeni s pomanjkljivostmi v sistemu. Predlogi možnih izboljšav in proces javne obravnave je priložnost, da nam tudi vsi ostali posredujejo svoje komentarje, predloge, pobude in da na ta način ukrepe dodatno izpilimo s ciljem, da bodo v večji meri dosegali namen, ki smo ga želeli doseči.

Na ministrstvu za finance ocenimo, v kolikšni meri je ta pobuda sistemska, v kolikšni meri naslavlja cilje, ki jih želi država doseči. Ključni cilji so spodbujanje dejavnosti in zaposlenih z višjo dodano vrednostjo in temu prilagodimo ukrepe.

Gospodarstveniki so pričakovali predvsem ukrepe za razbremenitev stroškov dela. V predlogu ste zapisali, da Slovenija sicer odstopa po prispevkih delodajalcev navzgor glede na druge države, a so zaposleni opravičeni dohodnine pri stroških prevoza in malice. Lahko pričakujemo kakšne konkretne spremembe na tem področju v drugem paketu?

Že v tem paketu predstavljamo določene razbremenitve za določene skupine dohodkov in določene skupine zavezancev, za katere menimo, da bodo imele te olajšave multiplikativni učinek na celoten sistem. Debate, razprave glede splošne razbremenitve dela so seveda na mizi že ves čas. Na mizi bodo ostale tudi nadaljevanju leta. V tem trenutku je prezgodaj komentirati, ali bo prišlo na tem področju do kakšnih sprememb. Bi pa na tem mestu opozorila, da v bistvu razprave o obremenitvi dela je nujno treba povezati tudi z obsegom pravic.

Iz tako zbranih sredstev se financira obstoječi obseg pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zavarovanja, ki pa jih uporabimo vsi. Vsakršen poseg v ta sistem prispevkov nujno terja tudi razmislek o tem, ali smo zaradi zmanjšanja prispevnih stopenj kot družba pripravljeni privoliti v zmanjšanje obsega pravic, ki jih uporabimo iz tega naslova, oziroma kje bomo poiskali dodatne vire financiranja za ohranjanje obstoječega obsega pravic.

Ta razprava je zelo sistemska in presega davčno področje. V te razprave so bili v preteklih mesecih že vključeni predstavniki ostalih resorjev. Do teh razprav je prišlo tako na ravni delovne skupine za davke kot tudi strateškega sveta za davke. So pa seveda povezane predvsem ob ohranjanju socialne države in obstoječega sistema pravic z zagotavljanjem dodatnih virov za financiranje. 

Navadni espe ima omejene socialne prispevke na maksimalno tri tisoč evrov na mesec. Zakaj tovrstna kapica ni možna pri osebnih dohodkih? Bi bil lahko to korak k razbremenitvi plač visokokvalificiranih zaposlenih?

Vse te kapice, vse izjeme od tega, da so vsi dohodki iz naslova opravljanja dela obdavčeni na enoten način, nas oddaljujejo od cilja razbremenitve dohodkov iz naslova plač. Manj, ko je dohodkov iz naslova plač, od katerih se prispevki obračunavajo v polni višini, večji je pritisk na zviševanje teh prispevkov oziroma na ohranjanje teh prispevkov. Zato moramo kot družba razmišljati o tem, da preidemo na sistem, kjer bodo vsi dohodki iz naslova opravljanja dela obdavčeni in oprispevčeni na primerljiv način.

Koliko ste pri teh spremembah upoštevali ureditve sosednjih držav? Denimo Madžarsko in Hrvaško, kjer so davki bolj prijazni? Iz računovodskega servisa so sporočili, da zdaj že normirance mika selitev v tujino, ne samo podjetja.

Pri vsakem od predlogov sprememb naredimo ustrezne analize, ki vključujejo tudi mednarodne primerjave. Treba se je zavedati, da je davčni sistem kot celota med državami pomembno različen, zato je težko primerjati samo posamezne dele teh davčnih sistemov. Ob tem na odločitve tako posameznikov kot gospodarstva o tem, ali ostati v Sloveniji ali oditi v tujino, ne vpliva samo davčni sistem, ampak skupek informacij, značilnosti sistema, pričakovanj. Davki verjetno igrajo pomembno vlogo, ne pa ključne.

Morda se tu premalo poudarja tudi oprostitev dohodnine pri stroških za prevoz in malice. 

Te izjeme vplivajo tudi na samo mednarodno primerljivost podatkov o obremenitvah plač, ker države različne stvari vključujejo v bruto plače. Če bi bile naše bruto plače prikazane v višjem znesku, bi bila posledično tudi obremenitev, delež prispevkov in davkov, v bruto plačah nižji. 

Če se dotakneva še naslednjih davčnih paketov: Kdaj boste imeli definirano presežno premoženje?

Tega ne morem komentirati.

Evidenca trga nepremičnin ne bo več javna tako, kot je zdaj. Zakaj se zapira ta evidenca? Čez ta predlog se pritožujejo tako nepremičninski posredniki kot cenilci vrednosti nepremičnin.

Evidenca trga nepremičnin ostaja javna v vseh delih, razen pri identifikacijski oznaki nepremičnine, saj je ta podatek oseben, ker se ga da povezati z lastnikom nepremičnine. Zato predlagamo, da podatek o identifikacijski oznaki nepremičnine z vidika varovanja osebnih podatkov ni več javen.

Kljub temu bodo imeli vsi posredniki in vsa zainteresirana javnost še vedno možnost vpogleda v vse transakcije na trgu nepremičnin. O lastnostih nepremičnin, o približni lokaciji, ta generalna informacija o dogajanju na trgu nepremičnin ostaja javna.

Seveda pa javnost ne bo imela podatkov do tega, kdo konkretno je bil prodajalec določene nepremičnine in za kakšen znesek se je ta konkretna nepremičnina v lasti konkretne osebe prodala. Medtem ko bodo imeli ocenjevalci vrednosti nepremičnin še vedno dostop tudi do tega podatka. Pomembno je nasloviti te strahove v javnosti. Evidenca trga nepremičnin ostaja javna.

 

Glede na to, da se posodoblja množično vrednotenje nepremičnin. Ali bo to podlaga za uvedbo davka na nepremičnine?

Namen sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v ostalih delih je predvsem poenostavitev postopkov. Na podlagi analize učinkov smo ugotovili, da določene faze morda niso smiselne, niso prinesle dodane vrednosti, so pa zahtevale neko administrativno obremenitev ljudi, ki so bili vključeni, in časovno komponento, ki je podaljševala čas določanja te posplošene vrednosti nepremičnin. Zato v tem delu predlagamo poenostavitve s ciljem, da se postopek administrativno razbremeni in da se skrajša čas določanja posplošene tržne vrednosti. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar