Darko Hrastnik, Unior: Pripravljeni na prehod na električne avtomobile

Metalurško podjetje Unior iz Zreč na Štajerskem je leta 2019 praznovalo stoletnico delovanja.

Pri Bloomberg Adria smo pred kratkim pripravili seznam regionalnih velikanov, podjetij s tega območja, ki neprestano delujejo več kot sto let. Na seznamu je tudi Unior, ki proizvaja kovinske dele za avtomobilsko industrijo, ročna in specializirana orodja ter stroje za avtomobilsko industrijo.

Pogovarjali smo se s predsednikom uprave podjetja Darkom Hrastnikom. Predstavil je načrte podjetja, ki v Sloveniji zaposluje 1.600 ljudi, opisal poslovanje v minulem letu in med drugim pojasnil, zakaj podjetje kljub dobičku ne izplačuje dividend. Leta 2021 so imeli dobrih 11 milijonov dobička pri 239 milijonih evrov prihodkov. Podatkov za zadnje poslovno leto še niso objavili; Hrastnik pravi, da so z rezultatom glede na velike negotovosti in podražitve, ki jih je prineslo lansko leto, zadovoljni. V poročilu za leto 2021 so za leto 2022 načrtovali 272 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 11,5 milijona evrov dobička.

Vaše podjetje, ki kotira na ljubljanski borzi, bo poročilo za lansko poslovno leto objavilo 21. aprila. Ali lahko kljub temu poveste, kako ste poslovali v letu 2022?

Glede na velike negotovosti na začetku leta – bila je še epidemija, nato so se začele vojna ter težave z dobavljivostjo čipov in ostalih delov v avtomobilski industriji – se je leto končalo relativno pozitivno. Naš izid je soliden in na nivoju načrtovanega. Z rezultatom smo zadovoljni.

Podjetje v zadnjih štirih letih ni izplačalo dividend, zakaj?

Po dogovoru z bankami o refinanciranju, sklenjenem leta 2016, imamo omejitve pri izplačilu dividend, dokler je naša zadolženost glede na EBITA previsoka. V zadnjih dveh letih jih nismo izplačevali tudi zato, ker smo prejemali državne subvencije za čakanje na delo zaradi korone in zaradi državnih poroštev za kredite.

Vaš trg je globalen. V čem je vaša konkurenčna prednost?

Mi smo razvojni dobavitelj kupcem iz avtomobilske industrije. To pomeni, da ne izdelujemo le izdelkov po naročilu kupcev, ampak jim svetujemo in sodelujemo pri razvoju. Kot dobavitelji smo po navadi le eden od dveh ali več dobaviteljev zahtevni avtoindustriji. Če se Unior ustavi, ima marsikateri avtomobilski proizvajalec veliko težavo, vsaj kratkoročno. Naša konkurenčna prednost so tudi zanesljive dobave, stalen razvoj in prepoznavnost, tradicija in visoko kvalitetni izdelki.

Kako bo na Unior vplival napovedan prehod avtomobilske industrije na električne avtomobile?

Prehod zagotovo vpliva tako na nas kot tudi na podjetja, ki niso neposredno vpletena v avtomobilsko industrijo. Mi se že nekaj časa pripravljamo na prehod, ki za nas pomeni nov razvoj in nova vlaganja. V letu 2022 je bilo prodanih 22,5 odstotka električnih avtomobilov in priključnih hibridov od vseh prodanih avtomobilov v Evropi. Mi smo v tem času že ustvarili 16 odstotkov realizacije z izdelki za te avtomobile. Odstotek se ves čas veča. Tisti proizvajalci avtomobilov, ki pri nas kupujejo komponente, kupujejo dele tudi za električna vozila in priključne hibride. Nekateri deli, pri katerih smo vodilni, na primer krmilni mehanizmi, se vgrajujejo tudi v električna vozila. Prodaja nekaterih drugih izdelkov, na primer ojnic, ki so sestavni del motorjev z notranjim zgorevanjem, pa bo seveda počasi upadala, čeprav je bila lani njihova prodaja rekordna.

Mi smo torej pripravljeni na prehod. Predvsem pri odkovkih več pozornosti namenjamo širitvi in rasti obdelanih odkovkov, ki jih tudi obdelamo pri nas. In to na strojih, ki jih sami izdelamo. V tem segmentu načrtujemo veliko rast. Lani smo začeli poskusno izdelovati odkovke iz aluminija, letos jih že izdelujemo serijsko. Gre za nov material, s katerim se do pred dvema letoma sploh nismo ukvarjali. Aluminij je zelo priljubljen v industriji električnih vozil.

Ker je lažji in s tem znižuje maso vozil?

Tako je, aluminij prinaša prihranek pri masi.

Kdo so vaši največji kupci?

Imamo dve vrsti kupcev. Ena skupina so tako imenovani OEM, originalni proizvajalci avtomobilov, na primer BMW, Volkswagen, Audi, Renault, Scania. Pa tudi manjši, kot sta Ferrari in Porsche. Drugi pa so sistemski dobavitelji avtomobilske industrije, kot je na primer Mahle. Njim prodamo nek izdelek, oni nato sestavijo celoten sklop in ga prodajo proizvajalcem avtomobilov.

Kako je na vaše poslovanje vplivala podražitev elektrike in drugih energentov?

Zagotovo je imela zelo negativen vpliv. Sprožala je negotovost pri kupcih in dobaviteljih ter povzročala stalna pogajanja glede cen. Pri podobnem obsegu proizvodnje se je strošek energentov podvojil. Leta 2019 smo za energijo porabili približno šest milijonov evrov, letos pa bomo plačali 12 milijonov. To bo predstavljalo pet odstotkov vseh stroškov poslovanja.

Ali imate težave z nabavo surovin za proizvodnjo, so cene jekla in drugih surovin še vedno visoke?

Ni se še ni zgodilo, da bi proizvodnja Uniorja obstala zaradi nedobave surovin in drugih materialov, potrebnih za proizvodnjo. Je pa bila ves čas v zraku takšna grožnja. Jeklarji so na primer ponekod ustavili proizvodnjo zaradi previsokih cen energije. Med letom so se spreminjale tudi cene jekla, kar prej ni bilo v navadi. Zato smo morali prilagajati cene za kupce.

V podjetju Unior je več kot 1.600 zaposlenih, sodeč po zadnjem poslovnem poročilu (za leto 2021). V Sloveniji je trenutno rekordno nizka brezposelnost in rekordno visoka zaposlenost. Številna podjetja imajo težave pri pridobivanju kadra. Kako je z Uniorjem? Katere kadre iščete, katere najtežje dobite?

Tako kot druga slovenska podjetja imamo tudi mi težave s pridobivanjem kadra. Predvsem v zadnjih dveh letih, in to na vseh področjih, tako nizko kot visoko kvalificirane delavce. Kadra na trgu ni, zato si precej pomagamo z delavci iz tujine, predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije.

Trenutno recimo iščemo 40 ljudi; strojnike, mehatronike, računalničarje, električarje, orodjarje, kovače, obdelovalce kovin, CNC-operaterje.

Kljub velikim izzivom na trgu dela smo lani pridobili 140 sodelavcev in smo zagotavljali zaposlene, ki jih potrebujemo v svojih procesih.

V zadnjem letnem poročilu navajate tudi pritiske na plače zaposlenih. Koliko ste povišali plače v minulem letu in ali jih boste povišali letos?

Lani so se plače v povprečju povečale za devet odstotkov. Povečanja bodo zagotovo tudi letos – zaradi inflacije in razmer na trgu dela. Januarja se je tudi povečala državno določena minimalna plača, dvig je bil odstotkovno gledano zelo visok, kar pomeni velik izziv za podjetja. Dvig minimalne plače prinese uravnilovko, saj se plače zaposlenih stisnejo v ozek pas. Če bi želeli razmerja ohraniti s povišanjem plač tudi tistim boljše plačanim, to prinese visoke stroške. Vprašanje je, ali vsa podjetja zmorejo takšen dvig.

Kako je z načrtovano prodajo Uniturja? Zakaj se boste ločili od turistične dejavnosti?

Leta 2017 smo na osnovi poslovne odločitve in predloga bank, ki so nam zagotavljale refinanciranje, začeli postopek izčlenitve Uniturja. Sedaj je Unitur samostojna pravna oseba v lasti Uniorja. Leta 2019 smo šli v prodajo, in ko je nastopil čas za nezavezujoče ponudbe, se je začela epidemija in postopek se je prekinil. V letošnjem letu bomo zelo verjetno nadaljevali s postopkom prodaje. Unitur prodajamo, ker se osredotočamo na svoj osnovni posel (angl. core bussiness). S prodajo se bomo tudi razdolžili. Dejavnost turizma je investicijsko zelo zahtevna. Unior nima viškov kapitala oziroma jih potrebuje za razvoj osnovne delavnosti.

Kakšni so vaši načrti kratkoročno, dolgoročno?

Načrti so precej smeli. Nameravamo utrjevati svojih položaj pri kupcih in v dejavnostih. Srednjeročni načrt, sprejet lani, predvideva 30-odstotno rast čistih prihodkov glede na leto 2021 in rast EBIDA na 20,7 milijona evrov leta 2026. In seveda razdolževanje. V skupini predvidevamo, da bomo leta 2026 dosegli 300 milijonov evrov prodaje, kar je približno 30 odstotkov več kot leta 2021. EBIDA naj bi se povečala za 40 odstotkov, na 40 milijonov evrov do leta 2026. Načrtujemo rast prodaje odkovkov iz aluminija in obdelanih odkovkov. Prodaja ojnic bo seveda padala, ampak jo bomo nadomeščali z omenjenimi odkovki in novimi projekti za električna vozila. Pri ročnem orodju smo se v zadnjih letih usmerili v bolj specialistična ročna orodja, na primer kolesarsko orodje, kjer smo vodilni v Evropi. Z razvojem in prodajo takih orodij z višjo dodano vrednostjo bomo nadaljevali. Razvajali bomo tudi nove namenske stroje za avtomobilsko industrijo in industrijo tovornjakov.

Kakšen je epilog nedavne nesreče, ko je prišlo do izpusta strupenih snovi (kromove pare) v okolje?

Z olajšanjem smo ugotovili, da ni prišlo do škode za ljudi in zaposlene. To so potrdile tudi meritve zunanjih neodvisnih inštitucij. Z meritvami bomo nadaljevali v še večjem obsegu. Ukrepali smo zelo odgovorno in proizvodnjo ustavili takoj, ko smo izvedeli za dogodek. Nemudoma smo pristopili k ukrepom, ki zmanjšujejo podobna tveganja v prihodnje. Prizadevamo si, da bi kromiranje kot sedaj nujen del proizvodnje v prihodnosti nadomestili z drugimi, okoljsko manj spornimi metodami, ki pa so sedaj na voljo v zelo omejenem obsegu.

Leta 2019 ste praznovali stoletnico delovanja. Kako gledate na zgodovino podjetja?

Podjetje ima zelo pestro zgodovino, šlo je skozi različna obdobja, v katerih je uspešno reševalo izzive. Iz majhne kovačnice smo zrasli v eno največjih skupin v Sloveniji. V tem času smo izredno razširili pomen blagovne znamke, ki včasih sploh ni bila znana. Izdelke prodajamo v več kot sto državah povsod po svetu. V vseh treh programih smo med vodilnimi v segmentu, pri nekaterih v Evropi, pri nekaterih tudi v svetu.

Z rastjo podjetja je rasla tudi okolica, s tovarno so se razvijale tudi Zreče. Unior je s svojim prispevkom v lokalno okolje pomembno zaznamoval rast Zreč in širšega območja. Z donacijami, sofinanciranjem infrastrukture, štipendiranjem otrok, v preteklosti s stanovanjsko politiko smo pripomogli k širitvi kraja.

Sprva je bila to kovačnica, v kateri so izdelovali orodje za kmetijsko mehanizacijo. V 50. letih so prešli na tako imenovano utopno kovanje, kar je bil velik korak naprej. Konec 60. let so se začeli razvoj programa turizma, razvoj strojegradnje in izdelava odkovkov za avtomobilsko industrijo. Takrat je začel Unior delati na višji kvaliteti in videzuročnih orodij, da so postala sprejemljiva za svetovni trg. Že v času Jugoslavije so prodajali orodje prek lastne prodajne mreže, kar je bilo zelo pomembno.

Vsa leta pa so zaznamovali lojalnost, trma, velika inovativnost, iskanje novih tehničnih rešitev. Vedno smo ob pravem času znali povečati produktivnost na neboleč način. Unior ni nikoli odpuščal zaposlenih v večjem obsegu. Vedno se je produktivnost povečevala z večanjem obsega poslovanja, iskanjem novih trgov, proizvodnih programov in izdelkov.

Imate številne podružnice po svetu. V katerih delih sveta opažate največjo rast, najboljše razmere za poslovanje? Ali opažate znake ohlajanja, mogoče nove krize na obzorju?

Bojazen, da bo nastopila kriza, je bila lani jeseni zelo velika. Čeprav so v Evropi razmere zelo negativne, so razmere na drugih kontinentih veliko boljše, saj energetske krize niti niso občutili. V Evropi so se enormno povečali stroški energentov; posledično je prišlo tudi do povišanja cen naših izdelkov, s čimer je upadla naša konkurenčnost. Cena elektrike se je na primer na Kitajskem, kjer imamo tovarno, povečala bistveno manj kot v Evropi, zato so lahko Kitajci, pa tudi Indijci in ostali veliko konkurenčnejši. Če so kupci v Evropi še nekako razumeli, zakaj dražimo izdelke, ti argumenti na primer na ameriškem trgu niso tako dobro razumljeni. Oni se čudijo, da se soočamo s takšnimi težavami in da moramo v ceno vključevati tudi dvige plač. Na dolgi rok takšne razmere predstavljajo tveganje, da bomo izgubili kupce.

Glede razmer v svetu; v Severni in Južni Ameriki dobro poslujejo, tudi na Kitajskem. Pa tudi v Evropi glede na zadnje napovedi ne bo take krize kot smo pričakovali. Zelo me skrbi visoka rast stroškov financiranja. Libor je že na treh odstotkih. To je velik prirast stroška, na katerega podjetja nimajo vpliva. Čaka nas zelo zanimivo leto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar