Leban, Kolektor: 'Nad pomanjkanje delavcev tudi z umetno inteligenco'

Včeraj smo pisali, da je koncern Kolektor z novim poslovnim modelom in novim vodstvom lani prvič presegel milijardo evrov prihodkov. Do leta 2030 naj bi se prodaja povzpela na 1,5 milijarde evrov. Lani so koncern preoblikovali v tri glavne stebre: Mobility, ki se osredotoča na avtomobilski program, Technology, ki je predvsem domena energetike, infrastrukture in digitalizacije, ter Construction, ki se ukvarja z gradbeništvom. Podrobneje o poslovanju stebrov predsednik uprave Valter Leban ni želel govoriti. "V takih razmerah je izredno težko delati načrte. Vendar kljub temu tudi v letošnjem letu načrtujemo vzdržno rast prodaje in dobičkonosnosti," je povzel.

V tokratnem intervjuju se s predsednikom uprave idrijskega koncerna osredotočamo na robotizacijo in vpliv robotov na delovanje podjetja. V Kolektorju imajo okrog sto klasičnih in 15 avtonomnih robotov, letos pričakujejo nove. 

Pred letom dni ste prevzeli vodenje koncerna, ki je eden vodilnih igralcev na področju specializirane industrijske proizvodnje. Kako je robotizacija spremenila delo v proizvodnji in kakšne izzive prinaša?

Kolektor, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja, je bil vedno usmerjen v tehnološki napredek. Z avtomatizacijo smo denimo začeli že pred več kot 40 leti. Takrat smo bili po eni strani usmerjeni predvsem v izboljševanje delovnih pogojev – v humanizacijo dela in zmanjševanje težkega fizičnega dela –, po drugi strani pa seveda tudi v povečevanje produktivnosti. Pozneje, v 90. letih prejšnjega stoletja, smo se lotili informatizacije. Danes pa govorimo o digitalizaciji, pri čemer gre v bistvu za tranzicijo fizičnega in biološkega sveta v informacijski svet, v okviru katerega kot končni cilj naslavljamo avtonomnost pametnih tovarn.

Klasični roboti, kot si jih večinoma predstavljamo v industrijskem okolju, so stari že več kot 60 let. Sprva so delali v zelo determinističnem okolju, kjer so zgolj premikali stvari s točke A na točko B. Bili so zaprti v kletkah, ker se niso zavedali svojega okolja in bi zato lahko poškodovali zaposlene. Ti roboti so bili relativno nefleksibilni in usmerjeni v masovno proizvodnjo, značilno za avtomobilsko industrijo, ki je ena od Kolektorjevih dejavnosti. A če hočemo humanizirati človekovo delovno mesto, moramo storiti korak naprej in robota naučiti, da se najprej zaveda svoje okolice in opravlja celoten nabor opravil, ki so značilna za to delovno mesto – ne le da premika izdelek oziroma polizdelek z ene točke na drugo. Robotu je treba dodati nekaj pameti, ki ji danes pravimo umetna inteligenca.

Kakšno vlogo imajo pri tem zaposleni? Njihovo delo se v proizvodnji precej spreminja. Potrebujejo nova znanja. Ali zaradi robotizacije lažje ali težje najdete delovno silo?

Klasično avtomatizacijo smo uvajali za potrebe masovne proizvodnje. Najprej smo oblikovali družine izdelkov in nato izdelali tehnologijo zanje. Vendar klasična avtomatizacija ne zna obvladovati anomalij. Anomalije in napake v proizvodnji pa so vedno prisotne: nekaj jih uvozimo prek dobaviteljev surovin ali polproizvodov, nekaj pa ustvarimo sami. Slabe izdelke so prebirali in popravljali delavci na koncu vsake proizvodne linije, saj ta del proizvodnje ni bil avtomatiziran; danes to delo opravljajo avtonomni robotski delavci.

Poiščejo izdelke z napakami in jih odstranijo – bodisi za popravilo bodisi za izmet. Takšno repetitivno in duhamorno delo, ki človeka ne veseli, zdaj prenašamo od ljudi na robote. Po drugi strani zaposlene preusmerjamo v nadzornike tehnološkega procesa, pri čemer potrebujejo dodatna znanja s področih tehnoloških procesov in informatike.

Vprašanje, ali zaradi robotizacije lažje ali težje najdemo delovno silo, ni pravo. Danes se v veliko proizvodnih podjetjih srečujemo z izzivom, da enostavno ne dobimo več delavcev, ki bi bili pripravljeni fizično delati v proizvodnji, zato ta izziv v Kolektorju naslavljamo z uvajanjem avtonomnih robotov.

Koliko robotov imate v Kolektorju? Ali lahko približno ocenite, koliko ljudi bi potrebovali za delo, ki ga opravijo roboti?

V Kolektorju imamo okrog sto klasičnih robotov, ki delajo neprestano tri izmene, od ponedeljka do petka. Če bi to delali ljudje, bi jih potrebovali od 300 do 350. Ker se v zadnjem času stopnjujejo tudi pritiski oziroma zahteve s trga po vse večji učinkovitosti, so ti roboti za nas pomembni, a v skupini Kolektor gremo še korak dalje, saj verjamemo, da je umetno inteligenco mogoče uporabiti za popolno avtomatizacijo določenih procesov. Še večjo moč te tehnologije pa prepoznavamo v tem, da umetna inteligenca dopolnjuje in povečuje človeške zmogljivosti.

Kolektor

Prepričani smo, da bomo v zelo kratkem času bolje zapolnili prazen prostor med človekom in strojem. Klasična avtomatizacija, ki jo imamo trenutno vpeljano v skupini Kolektor, namreč ljudi in strojev ne povezuje najbolje, saj imajo sodelavci velikokrat občutek, da so sužnji stroja, ker morajo delovati v njegovem taktu. Poleg omenjenih klasičnih robotov imamo v Kolektorju še 15 avtonomnih robotov, ki gredo na primer sami po material in ga pripeljejo do določenega stroja. Tam ga prime drugi robot in ga vstavi v stroj. Na koncu robot pregleda izdelek; če ta ni dober, ga pošlje v popravilo ali na izmet. Letos bomo proizvodnjo posodobili še z dodatnimi 15 avtonomnimi roboti, sicer pa ocenjujemo, da v proizvodnih podjetjih skupine Kolektor potrebujemo od sto do 150 avtonomnih robotov.

Kako zaposleni sprejemajo večjo robotizacijo dela? Ali so vedno naklonjeni napredku ali se temu kdaj upirajo?

Ko govorimo o tehnoloških spremembah, je zelo pomembno, da smo pozorni, kako se robotiko uvaja in predstavlja zaposlenim, da se ne ustvarjata napačna percepcija in nemir. Vedeti moramo, da je bil v vseh industrijskih revolucijah prisoten strah, da bo nova tehnologija odnesla delovna mesta, kar pa ne drži. Vedno znova se izkaže, da z uvajanjem nove tehnologije ustvarjamo nova delovna mesta. V primeru robotike v Kolektorju ne gre za nadomeščanje ljudi; gre za bogatenje njihovih sposobnosti, da bodo delali tisto, kar najbolje znajo. To pa zagotovo niso duhamorne, ponavljajoče se naloge, zato jih prepuščamo strojem.

Spomnimo se, da tudi Usain Bolt ni kar čez noč postavil rekorda. Da dosežemo potreben kompetenčni nivo, potrebujemo čas za evolucijo in trening. Pomembno je še eno zavedanje, in sicer da avtonomnih sistemov ne moremo preprosto kupiti, pač pa jih moramo v veliki meri zgraditi sami. Avtonomni sistemi temeljijo na digitalnih dvojnikih, katerih struktura je specifična in odvisna od naših produktov in tehnologij.

STA

Spremembe lahko uvajamo samo tako, da pristopimo strateško, da razmislimo o viziji, poslanstvu in ciljih. Ljudem je treba dati občutek varnosti in jim pokazati, kaj bodo z uvajanjem novih tehnologij pridobili. Niso težava evangelisti, ki sledijo spremembam, temveč dvomljivci, ki jih je največ in jih je treba prepričati v koristi, ki jih zagotavljajo nove tehnologije.

Če strnem – skupina Kolektor skuša z novimi tehnologijami humanizirati delo v proizvodnji in ljudi opolnomočiti za ustvarjanje na kreativnejših delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. S tem v končni fazi prispevamo znaten delež k napredku in zagotavljanju boljše kakovosti življenja.

Kaj pa ideja o uvedbi davka na robote? Kako gledate na to, ali ste ji naklonjeni?

Ljudje smo v principu leni in se raje ukvarjamo s stvarmi, ki nas veselijo, na primer s hobiji, športom, kot pa s tistim, kar je pomembno za osnovno eksistenco. Poleg tega nekateri sociologi napovedujejo, da bo v bližnji prihodnosti visoka produktivnost nove tehnologije omogočala samo 20-urni tedenski delovnik.

Vedno bodo namreč obstajali tisti, ki bodo manj premožni, in vedno bo potrebno prerazporejanje bogastva, za kar naj bi poskrbela socialna država. O tem bo najbrž treba razmišljati, čeprav smo v proizvodnih podjetjih večinoma bolj tehnokrati in ne toliko družboslovci, ki se ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji. A vsekakor gre za idejo, ki je ne smemo preprosto zavrniti.