Radoslaw Kedzia je podpredsednik za osrednjo in vzhodno ter severno Evropo pri kitajskem tehnološkem podjetju Huawei. Kedzia, ki je Poljak, se je Huaweiju pridružil leta 2008, od takrat pa vodil različne oddelke – od kenijskega in ugandskega do oddelka za celotno vzhodno Afriko. Nato je postal tudi izvršni direktor češke podružnice podjetja. Je prvi Nekitajec na položaju izvršnega direktorja v korporativni strukturi Huaweija.
Z njim smo govorili ob robu vrha talentov v Atenah, ki ga je organiziralo njegovo podjetje z namenom spodbujanja mladih za kariere v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). V Evropi – pa tudi globalno – namreč primanjkuje IKT-strokovnjakov za potrebe digitalnega prehoda.
S Kedzio smo se pogovarjali o lokalnih specifikah na področju digitalnih veščin, vpetosti Huaweija v geopolitično merjenje moči med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko ter vprašanju zaščite evropskih patentov na Kitajskem.
Vodite poslovanje Huaweija v regiji srednje in vzhode Evrope. Ali opažate lokalne specifike na področju digitalnih veščin v primerjavi s svetom?
Dobro se zavedamo razlik, najsi bodo socioekonomske, družbene ali vedenjske. Gre za veliko regijo, ki se razteza od Islandije do Turčije; kot si lahko predstavljate, so v njej različne kulture, različne mentalitete in različni pristopi. Čeprav smo globalno podjetje, skušamo delovati tudi čim bolj lokalno. Želimo si biti lokalni in biti del družbe.
Zahvaljujoč našemu sodelovanju z univerzami vidimo tudi različne izzive, s katerimi se spopadajo države v osrednji in vzhodni Evopi. Opažamo, da je na severu manj vrzeli v digitalnih veščinah, a je kulturna vrzel večja. Na jugu pa se zdi, da je primanjkljaj digitalnih veščin večji, kulturna vrzel pa manjša. Toda to se spreminja glede na državo; vsaka država je specifična. To moramo spoštovati in se v vsaki državi pozicionirati tako, da naslovimo potrebe, ki obstajajo tam.
Pri naslavljanju težav v IKT-sektorju sodelujete tudi z državami v regiji. Kako se države odzivajo na digitalizacijo ter potrebo po izboljšanju digitalnih veščin in infrastrukture?
Mislim, da se vse vlade zavedajo izziva, ki je pred nami. Vlade ga ne postavljajo na isto mesto na lestvici prioritet, kar je razumljivo, saj to temelji na specifičnih potrebah. Ko vidimo potencial za sodelovanje, ga seveda izpostavimo; ni pa naša odločitev, ali bomo vstopili v kakršno koli sodelovanje. Vsekakor lahko vedno prispevamo z deljenjem svojega znanja.
V regiji Adria dobro sodelujemo z več državami, predvsem na področju digitalne energije. Nekatere države v regiji večino energije že proizvedejo iz zelene energije. Toda gre predvsem za vodo, ki kot vir ni neomejena, zato je vedno potrebna diverzifikacija. Menim, da je sonce trajnejše od vode, zato so naložbe v sončno energijo dobra – in trajnostna – ideja.
Je vrzel v digitalnih veščinah nekaj, kar lahko industrija odpravi sama?
Živimo v svetu, v katerem gospodarstvo poganja zasebni sektor. Če ima zasebni sektor ugodne zakonodajne pogoje za spodbujanje gradnje digitalne energije – jih bo izkoristil. Mi lahko samo komuniciramo, kako to počnemo mi ali kako to počnejo druge države, v katerih smo delali. Prav tako smo sodelovali s številnimi podjetji v vseh državah. Nekatera podjetja so na osnovi našega sodelovanja razvila lastne rešitve. Tako so končne izdelke ustvarjali v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem; to so podjetja, ki sama ustvarijo rešitev. To so torej evropski izdelki.
Huawei se trenutno nahaja sredi geopolitičnega boja med ZDA in Kitajsko. Regija, ki jo vodite za Huawei – zlasti vzhodna Evropa – je morda nekakšno žarišče, zlasti ko gre za uvajanje tehnologije 5G. Kakšna je vaša strategija glede tega in kako se bo situacija po vašem mnenju razvijala?
To je precej težavna situacija. Prvič, mi ne želimo biti v središču tega; najraje bi se umaknili iz središča, ker ni racionalnega razloga, da bi bili v središču. Drugič, vidimo veliko podpore in razumevanja s strani naših strank in organizacij, s katerimi smo vedno sodelovali. Razumejo, da zdaj obstajajo skriti triki; kot ste rekli, smo žrtev njihove (geopolitične) igre. To je kot iz Kafkovega romana: Kako lahko dokažeš, da si nedolžen, čeprav si nedolžen?
Verjamemo, da se moramo osredotočiti na tisto, v čemer smo dobri. Zavedamo se, da vedno obstajajo predsodki, vedno obstaja nekakšen strah pred Azijo, in to ne samo za kitajska podjetja. Dokler človeštvo živi, vedno obstaja predsodek ali strah pred neznanim. Zato med drugim poskušamo biti bolj "znani" v smislu tega, kdo smo in kaj počnemo, in čim bolj transparentni.
Nimamo težav s kibernetsko varnostjo. Smo edino podjetje v tej industriji, ki že več kot 30 let ni imelo resne grožnje glede kibernetske varnosti. Šokiralo nas je, da je nenadoma to razlog, da nas prikazujejo v napačni luči.
Verjetno gre za to, da ljudje Kitajske ne vidijo kot tako transparentne, kot bi si želeli?
Razumem, da je Kitajska vroča tema. Toda enako merilo se lahko uporabi za katero koli drugo državo. (smeh)
Kako poteka uvedba tehnologije 5G v regiji?
Mislim, da smo čisto v redu. Smo podjetje, ki si vedno misli: "Ah, lahko bi naredili več."
Govorila sva o tveganjih trenutne situacije. Ali vidite tudi kakšne prednosti na evropskem trgu? Digitalizacija je velik del zelenega prehoda v Evropi, ki mu bo v prihodnjih letih namenjenih veliko javnih sredstev.
Pravzaprav smo nekoliko zmedeni, zakaj digitalizacija ne teče tako hitro kot v nekaterih drugih svetovnih regijah. Če greste v katero koli azijsko državo, boste videli, da je tam digitalizacija daleč pred nami. Enako v državah Severne Amerike. Evropa jih mora torej dohiteti.
Gospodarstva se bodo vse bolj preusmerjala na digitalno tehnologijo in Evropa mora sodelovati v tem procesu. Zato začenjamo s talenti, spodbujanjem zagonskih podjetij in podjetij, ki so lahko bolj vključena. Vedno rad navedem naslednji primer: Ali se spomnite majhnega podjetja, imenovanega Skype, izpred davnih časov? Zakaj ne moremo imeti več takih podjetij? (Skype je bil estonski startup, ki ga je najprej kupil eBay in je zdaj del Microsofta, op. a.)
Evropa je bila v zadnjem stoletju na samem vrhu v znanosti in inovacijah. Problem niso akademske raziskave, pri katerih Evropa še vedno vodi; vendar zakaj ni večjega prenosa v industrijo?
Huawei ima trenutno največ registriranih patentov na Evropskem patentnem uradu (EPO). Hkrati pa je Evropska unija (EU) pravkar vložila dve pritožbi proti Kitajski pri Svetovni trgovinski organizaciji. Ena od njiju se nanaša na neomogočanje zaščite patentov na kitajskih sodiščih. Ali vidite kakršen koli učinek tega dogajanja na vaše evropsko poslovanje?
Če v raziskave in razvoj vložite večji del svojih prihodkov in dobička kot vaša konkurenca, boste videli rezultate.
Teh postopkov ne poznam popolnoma, zato to težko komentiram. Kot podjetje posvečamo veliko pozornosti in truda zagotavljanju popolne skladnosti z vsemi pravili in predpisi tako v vsaki državi, v kateri poslujemo, kot tudi na ravni EU. Imamo več skupin ljudi, ki skrbijo za našo skladnost.
Bili smo eno prvih podjetij, ki se je uskladilo z zakonodajo GDPR, veliko preden je to postalo obvezno. Dejansko se nam je uredba zdela tako dobra, da je nismo uporabili samo v Evropi, ampak v celotnem podjetju.