Kešeljević: Zakaj Revoz ja in Magna ne?

Z današnjim dnem je 90 od skupno 150 zaposlenih v Magnini lakirnici v Hočah na čakanju. Multinacionalka se je odločila proizvodnjo preseliti v tovarno v Gradcu. Proizvodne procese v Hočah pri Mariboru bodo prestavili zaradi razmer v avtomobilski industriji in nižjega povpraševanja. V Magni sicer zagotavljajo, da gradnje celotne tovarne ne opuščajo. Cilje bi lahko izpolnili, če jim uspe skleniti večji posel s katerim od avtomobilskih podjetij. Gospodarski minister Matjaž Han od podjetja pričakuje vračilo 18,6 milijona evrov državne pomoči, skupaj z obrestmi, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Številni izzivi v industriji

Avtomobilska industrija se sooča s težavami v dobavi sestavnih delov, kar močno vpliva na proizvodnjo in prodajo avtomobilov. Gre za nov trend težav z dobavami čipov. Povečujeta se povpraševanje po starih avtomobilih in elektrifikacija, je za televizijo Bloomberg Adria povedal Aleksandar Kešeljević z Ekonomske fakultete v Ljubljani. To spreminja trende na avtomobilskem področju. ''Gre za nov trend, na katerega evropska podjetja niso tako dobro pripravljena kot kitajska.''

Glede Magne pravi, da to ni edini obrat, ki ga mislijo zapreti. ''Mislim, da je v Združenem kraljestvu še en obrat. Proizvodnjo selijo bliže Združenim državam Amerike (ZDA) in Kanadi. Gre za trend reindustrializaicije Amerike,'' pravi Kešeljević. Gre tudi za položaj Hoč znotraj skupine. Koncern je namreč prisoten v 30 državah in ima več kot 300 objektov. ''Slovenija je zamudila trenutek, da bi bili z novo proizvodnjo, na primer električnih avtomobilov, znotraj skupine Magna v čim boljši poziciji v primerjavi z ostalimi proizvodnimi lokacijami.''

Zaračunali so se

''Pri tako velikih korporacijah vse temelji na izračunu.'' Ocenjuje, da so se v Magni zaračunali. Po prvi fazi, ki je bila slabšalno imenovana lakirnica, v drugi in tretji trenutno niso izpolnjeni pogoji, ker ni naročil. Edina možnost, da bi se ta zgodba uspešno končala, je, da bi pridobili naročilo za proizvodnjo električnih avtomobilov. Takšna je bila ideja o Fiskerju, pravi. Zaradi triletnega odloga, na katerega je moralo podjetje čakati, da bi pridobilo soglasje, so potem sprejeli odločitev, da se proizvodnja seli v Gradec.

 

''Če smo se odločili, da pride direktna tuja investicija v Slovenijo, moramo obvladovati čas, da bi imel poslovni subjekt časovni horizont. To so odločitve, ki se jih sprejema za pet, deset do 15 let.'' S pomembnim igralcem se lahko oblikuje pomembno razvojno stičišče, okoli katerega se oblikuje krog različnih dobaviteljev. Med takšnimi primeri v Sloveniji navaja Krko, Revoz in Kolektor v Idriji. ''Potreben je center, okoli katerega se lahko razvije zgodba. Maribor ni bil izbran naključno.''

Potrebna je sprememba mentalitete

O zadevah se v Sloveniji odloča prepočasi. Dodaja, da je na teh zemljiščih v zadnjih 15 letih raslo bolj malo. ''Problem Slovenije je, da v primeru tako velikih investicij nima razpolago dovolj velikih zemljišč, ki jih investitorji zahtevajo.'' Na vprašanje, kaj je treba v Sloveniji spremeniti, da bi pridobili več investicij, pravi, da mentaliteto. ''Zakaj Revoz ja in Magna ne? Zakaj kanalizacija čez vodovarstveno območje v Ljubljani da, Magna v Hočah ne? Zakaj smo jo krstili za lakirnico, če je v osnovi v polnem pomenu in polnem obsegu tovarna primerljiva Revozu?'' se sprašuje Kešeljević.

Se zgodba še lahko uspešno nadaljuje?

Magna kljub trenutnim neugodnim razmeram na globalnem avtomobilskem trgu ne razmišlja o dokončni opustitvi strateškega načrta o razvoju celovite proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Vodstvo družbe je v zvezi z nadaljnjimi načrti v Sloveniji povedalo, da so zavezani nadaljevanju poslovanja v naši državi in ostajajo optimistični, da se bodo razmere na trgu stabilizirale do te mere, da se bo povpraševanje kupcev postopoma popravilo.