Kitajski dobavitelji avtomobilskih komponent preplavljajo Nemčijo s poceni deli in dodatno pritiskajo domače proizvajalce, ki se že soočajo z nizkim povpraševanjem in naraščajočimi stroški, opozarjajo predstavniki sindikatov.
V državo prihaja vedno več električnih sistemov in kovane kovinske opreme, pri čemer trpijo podjetja, kot so Robert Bosch, Mahle in PWO. Takšno neravnovesje ogroža domačo proizvodnjo, medtem ko tehnološki napredek kitajske industrije vse bolj zmanjšuje kakovostno prednost, ki so jo nemška podjetja nekoč imela.
"Kitajski avtomobilski deli vstopajo na nemško tržišče neverjetno hitro," pravi Andreas Bohnert, predsednik delavskega sveta pri PWO, proizvajalcu volanskih stebrov in drugih preciznih kovinskih delov. "Tempo, s katerim ti proizvodi prihajajo, in dejstvo, da - priznati je treba - prihajajo na precej visoki kakovostni ravni, kaže, da so Kitajci opravili svoje delo."
Pritisk na nemške dobavitelje je del širšega kitajskega prodora, ki stresa industrijsko jedro države. Kitajska, ki je bila nekoč ključni vir prodaje in dobička za nemške proizvajalce avtomobilov, postaja zdaj enako sposoben tekmec. Uvoz kitajskih vozil in komponent se je močno povečal po pandemiji, medtem ko podjetja, kot sta BYD in CATL, dominirajo na področju električnih avtomobilov in baterij.
Spremembe se močno čutijo po celotni dobaviteljski verigi. Predstavniki podjetij opozarjajo, da pospešen dotok poceni kitajskih delov stiska marže, zmanjšuje obseg naročil in dodatno obremenjuje dobavne verige, ki se že soočajo s prehodom na električna vozila in dolgotrajnim padcem evropske proizvodnje. Nekatera podjetja so že zmanjšala obseg proizvodnje in število zaposlenih.
Nemška avtoindustrija bo do leta 2030. ukinila okoli 100.000 delovnih mest. Foto: Bloomberg
Novi podatki dodatno potrjujejo zaskrbljenost. Analiza Nemškega ekonomskega inštituta v Kölnu je prejšnji teden pokazala nenadne skoke uvoza kitajskih komponent v več kategorijah, vključno s skoraj trojnim povečanje uvoza delov menjalnikov za vozila z motorji z notranjim zgorevanjem.
Po anketi evropskega združenja dobaviteljev CLEPA, objavljeni v četrtek, se skoraj 70 odstotkov evropskih proizvajalcev avtomobilskih delov zdaj sooča z neposredno konkurenco kitajskega uvoza – kar je 12 odstotnih točk več kot konec marca. Posledice so že vidne: večina dobaviteljev pričakuje, da bo njihova dobičkonosnost padla pod pet odstotkov – minimalno raven, potrebno za vzdrževanje investicij.
"Brez odločnih ukrepov bi proizvodnja avtomobilskih delov v Evropi lahko izginila, saj so podjetja prisiljena preseljevati ali zapirati obrate, kar ogroža delovna mesta in znanje," opozarja Benjamin Krieger, generalni sekretar CLEPA.
Nekateri že čutijo pritisk. V podjetju Mahle predsednik delavskega sveta Boris Schwürz pravi, da kitajski konkurenti vstopajo v segmente, ki so jih desetletja nadzorovali nemški proizvajalci. Ponudbe, ki jih prejemajo proizvajalci avtomobilov, včasih prihajajo po "cenah, ki so v posameznih primerih očitno pod proizvodnimi stroški", dodaja, pri čemer navaja, da Volkswagen, BMW in Mercedes-Benz že kupujejo kitajske dele.
Po besedah Franka Sella iz Boscha kitajski dobavitelji zdaj ponujajo enakovredne proizvode "20 do 30 odstotkov ceneje". Evropa bi po njegovem mnenju morda morala razmisliti, ali bi od tujih proizvajalcev zahtevala, da del proizvodnje opravljajo znotraj regije.
Kako Kitajce čuti Unior
V poročilu za zadnje devetmesečje o vplivu Kitajske piše tudi slovenski Unior, ki je tako na ravni skupine kot družbe beležil okoli 10-odstotni upad prihodkov iz prodaje. Skupina daje delo dobrim dva tisoč zaposlenim, od tega je skoraj 28 odstotkov zaposlenih na Kitajskem (v kraju Yuyao proizvajajo odkovke).
V poročilu pišejo, da prehod na električna vozila v Evropi poteka hitro, vendar še vedno prepočasi glede na tempo, ki si ga je zadala Evropska komisija, obenem pa zelo neenakomerno med državami. Zaradi neizkoriščenih proizvodnih kapacitet proizvajalci racionalizirajo stroške, kar ustvarja močan pritisk na cene nabavnih komponent, zaradi česar so dobavitelji v izraziti finančni stiski. Unior navaja, da jih skoraj polovica ocenjuje, da letos ne bodo ustvarili dobička, kar omejuje vlaganja v razvoj in ogroža stabilnost celotne oskrbne verige. Nadaljujejo: "Dodatno narašča konkurenčni pritisk kitajskih podjetij, ki z agresivno cenovno politiko ter hitrim širjenjem na evropske trge zmanjšujejo tržne deleže domačih proizvajalcev."
.webp){kind=icon}
