Na sodišče zaradi kraje vetra, izgube merijo v milijonih evrov

Napovedi, da bo tudi zrak imel svojo ceno, so nekoč kazale na distopijsko prihodnost, vendar so s širjenjem vetrnih elektrarn v eri zelenega prehoda postale realnost. Zrak je še vedno brezplačen, vendar energija, ki jo proizvaja gibanje zraka oziroma veter, že dolgo ni več.

V eri prehoda k obnovljivim virom energije je veter postal eden najpomembnejših virov. Navidezno idealen, brez onesnaževanja okolja, široko prisoten, neizčrpen, enostavno ukrotljiv. Vendar več kot se gradi vetrnih elektrarn, bolj postaja jasno, da ni vse tako idealno.

Eden od problemov, ki je nastal z razširitvijo površin pod vetrnimi elektrarnami, je - verjeli ali ne - kraja vetra. Ta fenomen skrbi vse več proizvajalcev energije iz obnovljivih virov, investitorjev in regulatorjev. Že obstajajo pravni spori glede tega problema, v katerih se podjetja medsebojno obtožujejo kraje vetra, ki jim povzroča izgube v desetinah milijonov evrov.

Izraz kraja vetra (angl. wind theft) zveni kot nekaj iz stripa Alana Forda ali skeča Montyja Pythona, vendar gre za resničen in rastoči problem. Čeprav ne gre za dobesedno krajo v fizičnem smislu, pojem ni simboličen ali figurativen, temveč nekaj vmes.

Gre za fizični učinek, kjer ena vetrna elektrarna zmanjšuje količino vetra, dostopnega drugi, zaradi tako imenovanega učinka zavetrja (angl. wake effect). Posledice niso nedolžne, čemur priča dejstvo, da so problemi zaradi kraje vetra končali na sodišču, v njihovo reševanje pa so se začele vključevati tudi države.

Kako se krade veter?

Ko veter prehaja skozi turbino, se del njegove kinetične energije pretvori v električno. Za turbino se tvori območje počasnejšega, bolj turbulentnega zraka. To zavetrje se lahko razteza celo desetine kilometrov navzdol po vetru - če se na tem območju nahaja druga vetrna elektrarna, lahko njena proizvodnja drastično pade. 

Učinek zavetrja označuje skupni vpliv na proizvodnjo energije v vetrni elektrarni, ki nastaja zaradi medsebojnega vpliva turbin na hitrost vetra. Pomembno je upoštevati učinke zavetrja obstoječih in prihodnjih sosednjih vetrnih elektrarn. Zaradi zavetrja namreč lahko proizvodnja pade za 20 odstotkov na razdalji desetih kilometrov navzdol po vetru. Kar je nekoč bila čista teorija, je danes merljiva izguba.

Ta učinek je že dolgo znan v mehaniki fluidov, vendar se šele sedaj problematizira zaradi širjenja offshore, torej morskih vetrnih elektrarn. Kar je bilo do pred nekaj leti le miselna vaja v učbenikih mehanike fluidov, je postal velik problem, ki lahko potencialno prinese stroške nekaj deset milijonov evrov. Posebej je opazen v prenatrpanih območjih, kot je Severno morje, kjer več držav in investitorjev izvaja projekte brez usklajevanja.

Energija vetra je vse prej kot brezplačna

Čeprav je veter navidezno neizčrpen vir energije, so razmere daleč bolj zapletene in na samo donosnost naložbe vpliva veliko dejavnikov. Okoljski pogoji so primarni, ker ni vsaka vetrovna cona primerna za gradnjo vetrnih elektrarn. Sunki vetra ne smejo biti preveč močni in morajo biti relativno konstantni, ne smejo prihajati v naletih. Pravzaprav se pri premočnem vetru morajo vetrne elektrarne ugasniti, da se prepreči poškodbe. Taka obdobja so neizogibna, zato vetrne elektrarne niso stalno v obratovanju. Seveda, dlje ko so v obratovanju, večja je njihova donosnost, zato je pomembno, da je veter na določenem območju čim bolj stabilen, torej da ga ni ne premalo ne preveč.

Stroški offshore vetrnih elektrarn se razlikujejo tudi glede na globino morskega dna in morski tok. Vetrne elektrarne v globljih vodah so dražje za gradnjo, prav tako tiste, ki so na območjih z močnejšimi morskimi tokovi.

Bloomberg Mercury

 

Kot pri vsaki tehnologiji obstajajo tudi različne stopnje sofisticiranosti. Večje in kompleksnejše vetrne elektrarne so večja začetna naložba, vendar dolgoročno bolje izkoriščajo energijo vetra. Stroški vzdrževanja se tudi zelo razlikujejo, prav tako stroški podvodnih kablov.

Glede na navedene okoljske in tehnološke dejavnike se razlikujejo stroški zavarovanja. Zakonske omejitve, subvencije, davčne olajšave, hitrost pridobivanja odobritev regulatorjev, študije vpliva na okolje, stroški izvajanja ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in nenazadnje volatilnost samih cen električne energije so le nekateri od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri izračunu donosnosti naložbe v vetrno elektrarno.

Ekonomija vetrnih elektrarn temelji na natančnih izračunih z velikim številom spremenljivk. Povračilna doba naložbe se lahko razteza na več kot 10 let, odvisno od številnih dejavnikov. Vsako zmanjšanje predvidene proizvodnje lahko ogrozi donosnost projekta in poruši zapletene izračune, na osnovi katerih je bila narejena analiza donosnosti.

Veter sicer ne pozna meja, a spori zaradi njega vse pogosteje pristanejo na sodišču

Že so se pojavili sodni spori med podjetji, ki trdijo, da vetrne elektrarne na določeni lokaciji ovirajo pretok vetra k njihovim vetrnim elektrarnam in jim s tem zmanjšujejo proizvodnjo električne energije tudi do 10 odstotkov.

Na primer, norveški energetski velikan Equinor je opozoril, da bi zaradi načrtovane gradnje sosednje farme Vanguard v Veliki Britaniji njihova obstoječa farma Dudgeon lahko izgubila tudi do 200 milijonov funtov prihodkov zaradi zmanjšane proizvodnje. Podobni scenariji se pojavljajo tudi v Belgiji, na Nizozemskem, Danskem in celo v Kaliforniji.

Bloomberg

 

Equinor je sprožil postopek pred arbitražo proti svojim partnerjem iz SSE-ja in ENI-ja zaradi kršenja dogovora o razdaljah med turbinami. Vključene so tudi države. Nizozemska podjetja so trdila, da vetrne elektrarne v Belgiji ovirajo pretok vetra in zmanjšujejo proizvodnjo energije vetrnim elektrarnam na Nizozemskem, kar je bilo nazadnje rešeno z bilateralnim dogovorom. Podoben spor obstaja med Dansko in Norveško, podjetja v ZDA in Južni Afriki pa poskušajo ustaviti gradnjo novih vetrnih elektrarn z argumentom, da bodo zmanjšale donosnost in učinkovitost obstoječih.

Kakšna je osnova za tožbo?

Pravni sistem običajno zaostaja za novimi tehnologijami in metodami proizvodnje, vendar se bodo sčasoma vzpostavili določeni pravni precedensi. Ne bo lahko, ker je vprašanje "lastništva" nad vetrom, jurisdikcija in dokazovanje oškodovanosti v takem primeru zelo zapleteno.

Relativno je enostavno izračunati, koliko nova vetrna elektrarna zmanjšuje učinkovitost druge, starejše. Vendar če na nekem območju obstaja več vetrnih elektrarn, določanje medsebojnega vpliva postane veliko bolj zapleteno. V tem primeru je pretok vetra tako moten in zavetrja medsebojno vplivajo, da je nemogoče določiti, koliko je določena vetrna elektrarna odgovorna za zmanjšanje proizvodnje druge elektrarne, do katerega je prišlo zaradi učinka več zavetrjev.

Veter se ne more privatizirati, zato ima nujno značilnosti javne dobrine. To zaplete stvari, ker posamezno podjetje ne more trditi, da mu je nekdo "ukradel" veter, ker ne gre za lastništvo ali izključno pravico do izkoriščanja.

Pravni sistemi še ne poznajo pojma koncesije za izkoriščanje vetra, kot poznajo za izkoriščanje vode ali mineralnega bogastva. Mednarodni sporazumi za reševanje problematike uporabe vetra še ne obstajajo, čeprav gre za vir, katerega izkoriščanje presega meje posameznih držav.

Hiter razvoj vetrnih elektrarn zahteva nujno posodobitev pravnega sistema. Medtem ko bo del rešitev mogoče prenesti iz obstoječih predpisov s področja tradicionalne energetike, bodo posebnosti vetra zahtevale povsem nova pravna orodja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar