Novi evropski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah CBAM je konec leta 2023 vstopil v prehodno fazo, vendar se prava uporaba, tista, ki vključuje plačilo certifikatov, začne leta 2026. Medtem ko Evropska komisija napoveduje poenostavitve in vrednostne pragove za male uvoznike, ključne informacije o tem, kdo ostaja znotraj sistema in kakšen bo točen učinek na uvoznike na Hrvaškem in v Sloveniji, še niso znane.
CBAM je zasnovan kot dopolnilo evropskemu sistemu trgovanja z emisijami (EU ETS), s ciljem preprečevanja t.i. uhajanja ogljika oziroma premikanja proizvodnje izven meja EU zaradi blažjih okoljskih predpisov.
Mehanizem zajema proizvode kot so jeklo, aluminij, cement, gnojila, vodik in električna energija - ključne surovine za številne industrije. V prehodni fazi morajo uvozniki četrtletno poročati o količinah in emisijah. Od leta 2026 se obveznosti razširijo še na finančno komponento, in sicer plačilo CBAM certifikatov, katerih cena bo temeljila na tržni ceni emisijskih enot v EU.
Preberi še

Trumpove carine in zeleni prehod: Kaj vse se bo podražilo
Carine zvišujejo stroške zelenih tehnologij, kot so baterije, sončne celice in vetrne turbine.
13.04.2025

Milijarder Bill Gates: To so poklici odporni na AI
Gates opozarja, da bo veliko poklicev izginilo, vendar nekateri poklici ostajajo nenadomestljivi.
29.03.2025

EU rahlja okoljevarstvene cilje. Kaj pravijo domači avtotrgovci?
Trumpove carine in kitajska konkurenca Bruselj silijo v rahljanje pravil izpustov toplogrednih plinov.
31.03.2025

Bloomberg ESG lestvica: Luka Koper prva, pa ostale slovenske družbe?
Najnovejše Bloombergove ocene ESG razkrivajo, kako trajnostno je poslovanje slovenskih družb.
25.03.2025
Olajšave za male, kaj pa je z drugimi?
Z uvedbo t.i. de minimis praga 50 ton letno, Komisija načrtuje iz CBAM-a izvzeti več kot 80 odstotkov uvoznikov, predvsem male, srednje in občasne. Čeprav to zveni kot administrativna olajšava, manjka ključna informacija - kdo konkretno ostaja znotraj sistema?
Na vprašanje o tem, katere industrije in podjetja bodo prizadeta ter po kakšni logiki se določa prag, Komisija napotuje na dokument Q&A na svoji uradni spletni strani. Tam pojasnjujejo, da algoritem išče točko, pri kateri se iz sistema lahko izvzamejo tisti, ki skupaj predstavljajo manj kot en odstotek emisij, pri čemer se še vedno spremlja 99 odstotkov vseh emisij CBAM proizvodov. Dobljeno število znaša 51,3 tone, vendar je zaradi enostavnosti zaokroženo na 50.
"Algoritem računa emisije vseh uvoznikov, jih primerja s količinami in določa, kje se zaključi znatni vpliv na skupno stanje. Prag je določena tako, da se izvzame čim več uvoznikov, ob tem pa se še vedno spremlja velika večina emisij", pišejo.
Prehodna faza CBAM-a traja od oktobra 2023 do konca 2025. | Depositphotos
Logika sistema je jasna. Vendar Komisija ne objavlja natančno število uvoznikov na Hrvaškem in v Sloveniji, ki ostajajo zajeti v CBAM, ker ti podatki, kot nam pravijo, niso javni.
Sven Travaš, izvršni direktor podjetja Emissio Trade, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi enotami in jamstvi o poreklu, za platformo Bloomberg Adria poudarja, da bi morala biti prav ta informacija dostopna, da bi uvozniki lahko načrtovali poslovanje, še zlasti tisti blizu praga.
Podjetja, ki so že zajeta v CBAM, trenutno vedo, da imajo obveznost poročanja, saj prehodna faza traja od oktobra 2023. Vendar zaradi še vedno neformalnega statusa praga 50 ton ostaja negotovo, ali bodo tudi po letu 2026 ostala v sistemu, ki takrat vključuje tudi plačilo certifikatov.
Številna podjetja še ocenjujejo, ali presegajo prag, vendar brez uradno potrjenih kriterijev in dostopnih podatkov o številu zavezancev po članicah, načrtovanje ostaja oteženo.
Pod pragom, a ne brez obveznosti
Kljub pragu, ki osvobaja del uvoznikov, morajo med prehodno fazo vsi oddajati četrtletna poročila, vključno s tistimi pod 50 tonami. To pomeni, da morajo celo tisti brez dejanskih finančnih obveznosti do CBAM-a vedeti, iz katerega obrata so izdelki prišli, kolikšen je ogljični odtis vsake pošiljke in ali lahko zaupajo podatkom, ki jih dobijo od svojih dobaviteljev iz tretjih držav. To odpira vprašanje o dejanski kompleksnosti izvajanja in koliko malih podjetij bo lahko izpolnilo te tehnično zahtevne naloge, zlasti če prihajajo iz držav z nižjo stopnjo digitalizacije in manjšim številom specializiranih kadrov.
Kot je za platformo Bloomberg Adria prej poudarila Tamara Kelava iz HGK, se številna hrvaška podjetja še niso srečala s takšno obliko poročanja in so zahtevala dodatno pomoč in jasnejša navodila. Kot glavne ovire v prehodni fazi se navajajo izračun emisij, komunikacija z dobavitelji in obvladovanje elektronskih sistemov za oddajo prijav. Travaš prav tako navaja, da so ti izzivi realni in pričakovani, saj CBAM od vseh akterjev zahteva novo raven transparentnosti in operativne pripravljenosti, ki za mnoge še vedno ni standard.
CBAM in izzivi uvoza iz tretjih držav
Mehanizem CBAM ne prizadene le EU uvoznikov, temveč tudi njihove dobavitelje iz tretjih držav. Da bi uvozniki lahko zadostili zahtevam, morajo vedeti, iz katerega proizvodnega obrata je blago prišlo in kolikšne so pripadajoče emisije. Mnogi partnerji iz tretjih držav, zlasti iz regije Zahodnega Balkana, niso pripravljeni posredovati takšnih podatkov. To pomeni, da uvozniki nosijo odgovornost za nekaj, česar pogosto ne morejo nadzorovati, in če ne dobijo zahtevanih informacij, se uporabljajo privzete vrednosti, ki so po definiciji manj ugodne in dražje. Tak položaj posebej prizadene države, kot sta Hrvaška in Slovenija, katerih podjetniki tradicionalno uvažajo iz BiH, Srbije, Črne gore in drugih sosednjih držav.
V takem kontekstu je bilo pričakovano, da bo Komisija ponudila jasnejše smernice ali podporo. Vendar je na vprašanje o možnih dodatnih ukrepih ali spodbudah za prilagoditev prišel odgovor "no comment" ali slovensko - brez komentarja.
Travaš opozarja, da takšna negotovost v komunikaciji dodatno otežuje strateško načrtovanje tudi tistim podjetjem, ki želijo vlagati v dekarbonizacijo, vendar ne vedo natančno, kako bo videti njihova obveznost CBAM v prihodnosti.
Novi prag 50 ton naj bi izvzel več kot 80 odstotkov malih uvoznikov | Canva
Brez jasnih odgovorov z veliko odgovornosti
CBAM bi moral spodbuditi trge, da izbirajo čistejše dobavitelje. Vendar to pomeni tudi realno rast stroškov za podjetja, ki nimajo alternative. Na vprašanje, ali obstaja ocena, koliko bi CBAM lahko povečal operativne stroške za hrvaške in slovenske uvoznike, Komisija ponovno nima komentarja. Tako se dodatno krepi vtis, da se CBAM uvaja v praksi, preden so vsi učinki proučeni, vsaj ko gre za male in srednje razvite članice.
Lahko rečemo, da vprašanja, ki se odpirajo glede CBAM-a v primeru Hrvaške in Slovenije, niso tehnična, temveč izrazito poslovna in strateška. Posebej ko upoštevamo intenzivno trgovinsko povezanost z regijo Zahodnega Balkana, od koder prihaja velik del surovin in izdelkov, zajetih v regulativo CBAM. Ta povezanost dela to temo izjemno pomembno ne samo za poslovni sektor, temveč tudi za širšo javnost, saj bi uporaba CBAM-a lahko privedla do občutnih sprememb na trgu in vplivala na cene ključnih industrijskih surovin, kot so jeklo, aluminij, cement, gnojila in vodik.
Kljub tej pomembnosti ostajajo odgovori Evropske komisije večinoma splošni, brez konkretnih številk, ocen in rokov. Pogoste formulacije, kot so "brez komentarja" ali "ni javno dostopno", puščajo vtis, da tudi sama Komisija še nima razdelanih scenarijev uporabe CBAM-a ali pa se izogiba zavzeti stališče v občutljivi fazi izvajanja. Vendar je za podjetnike v regiji negotovost ovira pri načrtovanju, investiranju in vzdrževanju stabilnih odnosov z dobavitelji.