Novi carinski paket, ki ga je uvedel Donald Trump, bi lahko resno ogrozil globalna prizadevanja za podnebno trajnost, opozarjajo strokovnjaki. Carine je ameriški predsednik za mnoge države omilil, medtem pa strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ta trgovinski udarec destabiliziral globalno izmenjavo čistih tehnologij, od električnih vozil do delov za vetrne turbine, ter dodatno podražil njihovo proizvodnjo znotraj ZDA. Hkrati bi druge države, zlasti Kitajska, lahko izkoristile novonastale vrzeli na trgu.
Obnovljivi viri energije in kitajske tehnologije
Ena prvih žrtev Trumpovih ukrepov bi lahko bila kitajska podjetja, ki proizvajajo tehnologijo, nujno za zeleni prehod, kot so litijeve baterije. Samo decembra lani so ZDA iz Kitajske uvozile takšne baterije v vrednosti 1,9 milijarde dolarjev. Z novimi carinami bodo ti izdelki dražji, kar pomeni, da bodo ameriški kupci in podjetja morali plačati več, to pa bi lahko upočasnilo širjenje obnovljivih virov energije.
Solarna industrija prav tako na udaru
Čeprav nove carine niso neposredno usmerjene proti kitajskim podjetjem na Kitajskem, so prizadeti njihovi obrati v jugovzhodni Aziji, ki predstavljajo kar 80 odstotkov ameriškega uvoza solarnih panelov. To bi lahko povzročilo upočasnitev projektov in naložb v solarne elektrarne po vsej ZDA.
Preberi še

Amazon in Meta med vodilnimi podjetji v pobudi za potrojitev jedrskih zmogljivosti
Iniciativa Large Energy Users želi potrojiti svetovno jedrsko zmogljivost do leta 2050.
13.03.2025

Od laboratorija do vojske – sintetična goriva vstopajo v strateške panoge
Podjetje Ineratec v Frankfurtu postavlja največji proizvodni obrat sintetičnih goriv v Evropi.
13.03.2025

Ogromne baterije spreminjajo svetovna električna omrežja
Globalna zmogljivost shranjevanja energije se je v zadnjih letih potrojila, zahvaljujoč industriji, ki je pred desetletjem komajda obstajala.
06.03.2025

Trumpovo 'vrtanje' v svetovno zeleno agendo
Umik ZDA kot "priložnost za EU", da se industrijsko preobrazi.
05.03.2025

Okoljski ekonomist Sonnenschein: 'Spremljamo prenos oblasti na korporacije'
Trumpove podnebne politike, odločitve in podpora fosilni industriji odmevajo v svetu.
28.01.2025
Ekonomisti poudarjajo, da bi kitajska podjetja, soočena s presežkom proizvodnih zmogljivosti, lahko svoje izdelke preusmerila na relativno odprte trge Evropske unije, kar bi ustvarilo dodaten pritisk na evropsko industrijo zelene tehnologije v ključnem trenutku njenega okrevanja.
Vendar bi bil lahko odziv Kitajske enako močan. Če bi se Kitajska odločila otežiti dostop do redkih zemeljskih mineralov, kot sta grafit za baterije ali redke zemeljske kovine, ključne za vetrne turbine, bi se ameriška industrija čiste tehnologije lahko soočila z resnimi ovirami.
Kitajska prevlada v sektorju vetrnih turbin je že zelo izrazita. Po nedavnem poročilu platforme BloombergNEF je bila Kitajska v letu 2024 zaslužna za kar 70 odstotkov globalnih namestitev vetrnih turbin, pri čemer so kitajska podjetja zasedla prva štiri mesta med največjimi svetovnimi proizvajalci. Hkrati povečanje protekcionizma glede kritičnih mineralov v drugih državah, kot sta Čile in Peru, dodatno zaplete že občutljive dobavne verige.
V sektorju električnih vozil je položaj nekoliko drugačen
V sektorju električnih vozil so razmere nekoliko drugačne. ZDA uvozijo zelo malo kitajskih avtomobilov, zato neposredni udarec carin na proizvajalce ne bo velik. Vendar bi dobavna veriga avtomobilske industrije v ZDA, zlasti tista, povezana z Mehiko in Kanado, lahko doživela resne motnje.
Stroški jekla in aluminija naraščajo, z njimi pa tudi stroški za ameriške proizvajalce avtomobilov, ki poskušajo preiti na proizvodnjo električnih vozil. Te razmere nepričakovano koristijo kitajskim proizvajalcem električnih vozil, ki še naprej znižujejo proizvodne stroške in povečujejo svoj mednarodni tržni doseg, medtem ko bi ameriški proizvajalci lahko izgubljali konkurenčnost.
Vpliv na evropski trg in globalno energetsko tranzicijo
Po drugi strani so evropske države zaskrbljene, da bi presežek kitajskih izdelkov lahko končal prav na njihovih trgih, kar bi dodatno otežilo oživljanje lastnih zelenih industrij. Evropska komisija celo razmišlja o povečanju uvoza ameriškega UZP-ja, da bi se izognila dodatnim napetostim, kar bi lahko otežilo doseganje ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kljub temu države po vsem svetu ne mirujejo. Nemčija je že napovedala ogromne naložbe v zeleno gospodarstvo, Brazilija izvaja novo industrijsko strategijo za zeleni prehod, medtem ko Mehika krepi svoje naložbe v strateške sektorje. Mednarodni trgovinski sporazumi, kot so tisti med EU in državami Latinske Amerike ali Kanade, se prav tako prilagajajo, da bi omogočili obsežnejše trgovinske tokove na področju zelenih tehnologij.
Depositphotos
Trgovinska vojna vseeno prinaša gospodarsko negotovost, ki bi lahko resno škodovala globalni energetski tranziciji. Vlagatelji se neradi odločajo za kapitalsko intenzivne zelene projekte v negotovih tržnih razmerah, kar se posebej nanaša na tehnologije, kot so obnovljivi viri, električna vozila ter zeleno jeklo in aluminij.
Trumpove carine predstavljajo nepričakovan izziv za globalno energetsko tranzicijo. V svetu vse bolj povezanih trgov in dobavnih verig lahko takšni trgovinski ukrepi ustvarijo domino efekt, porušijo zaupanje vlagateljev ter upočasnijo ali celo nazadujejo doseženi napredek v boju proti podnebnim spremembam.