Denar ali planet? Trump se je jasno odločil

Donald Trump je začel postopek izstopa ZDA, najbogatejše države na svetu, iz zgodovinskega Pariškega sporazuma, kar pomeni še en korak nazaj v globalnem boju proti podnebnim spremembam.

Ta poteza ni presenetljiva, saj je Trump že v prvem mandatu umaknil ZDA iz sporazuma o zmanjšanju izpustov in med kampanjo obljubil, da bo to ponovil. Kljub temu njegova odločitev, da začne ta postopek že nekaj ur po zaprisegi, kaže na resnost njegove namere o hitrem preoblikovanju ameriške energetske in podnebne politike.

"S tem razglašam izstop ZDA iz nepravičnega in enostranskega Pariškega podnebnega sporazuma," je dejal Trump pred podpisom uradnega obvestila o izstopu ZDA, namenjenega Združenim narodom. "Združene države ne bodo sabotirale lastne industrije, medtem ko Kitajska onesnažuje brez posledic," je dodal.

Izstop iz Pariškega sporazuma je del širšega paketa sprememb, ki jih je Trump sprožil že prvi dan po vrnitvi v Belo hišo. Njegova politika se zdaj usmerja v spodbujanje fosilnih goriv namesto v boj proti podnebnim spremembam.

Trumpov odlok ukinja finančno podporo ZDA Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah, ki je temelj sporazuma. Prav tako je preklicana Ameriška mednarodna podnebna finančna strategija, ki je usmerjala milijarde dolarjev za pomoč državam v razvoju v boju proti posledicam globalnega segrevanja. Po novi direktivi morajo uradniki pri energetskih pobudah v zunanji politiki prednostno upoštevati gospodarsko učinkovitost in blaginjo ZDA.

Bloomberg

 

Kaj je Pariški sporazum?

Podnebje na našem planetu je bilo zadnjih 11 tisoč let razmeroma stabilno, kar je omogočilo razvoj kmetijstva in današnje civilizacije, dokler ni nastopila industrijska revolucija. Pariški sporazum, sprejet leta 2015 na podnebnem vrhu Združenih narodov, postavlja cilj ohranjanja globalnih temperatur znotraj podobnega razpona, s preprečevanjem dviga nad 1,5 do 2 stopinji Celzija.

Čeprav se morda ne zdi velika razlika, so podnebne spremembe že postale dovolj resne, da poslabšujejo vremenske ujme po vsem svetu, vključno s požari, ki so ta mesec pustošili po Los Angelesu in zravnali s tlemi celotne skupnosti.

Sporazum sicer ni pravno zavezujoč. Vsaka država sama določa cilje zmanjšanja izpustov in načine njihovega doseganja. Čeprav je bil podpis sporazuma pomemben korak naprej, je hitro poslabševanje podnebnih sprememb pokazalo slabosti takšnega pristopa.

Čeprav izstop ZDA iz Pariškega sporazuma ne bo izveden takoj, se postopek začenja s formalnim obveščanjem ZN, čemur sledi enoletno obdobje čakanja na začetek veljavnosti.

Že sama napoved izstopa je povzročila nemire v globalni podnebni diplomaciji in vrgla senco dvoma na zadnji letni podnebni vrh ZN COP29, ki je potekal v Azerbajdžanu novembra lani.

ZDA, drugi največji povzročitelj toplogrednih plinov, takoj za Kitajsko, so veljale za ključnega voditelja v globalnih prizadevanjih za zmanjšanje segrevanja planeta. Trumpova odločitev za izstop odpira vprašanja o tem, ali je lahko 30-letni mednarodni okvir za boj proti podnebnim spremembam dovolj močan za odgovor na te izzive.

Okoljski aktivisti so ostro obsodili Trumpovo odločitev in ZDA očitali izmikanje odgovornosti v boju proti globalnemu segrevanju. Ob tem so opozorili, da so ZDA spregledale gospodarske prednosti, ki jih prinaša razvoj čistih in obnovljivih virov energije.

"Prehod na nizkoogljično gospodarstvo je že v teku," je dejal Ani Dasgupta, predsednik Svetovnega inštituta za vire. "Izstop iz Pariškega sporazuma ne bo zaščitil Američanov pred podnebnimi vplivi, bo pa dal Kitajski in Evropski uniji konkurenčno prednost v rastočem sektorju čiste energije," je dejal Dasgupta po poročanju Bloomberga.

 

Bloomberg

Vpliv ZDA na globalno ravnotežje moči

Analitiki in diplomati predvidevajo, da bi lahko zadnji izstop ZDA premaknil težišče moči k drugim državam, kot je Kitajska, ki dosega rekorde v kapacitetah obnovljivih virov energije in izvaža tehnologijo brez izpustov kljub svojemu zanašanju na premog.

Evropski podnebni voditelji so izrazili trdno prepričanje, da ameriški izstop ne bo ustavil globalnega ukrepanja.

"Večstransko podnebno ukrepanje je pokazalo odpornost in je močnejše od politik in strategij katerekoli posamezne države," je izjavila Laurence Tubiana, ključna avtorica Pariškega sporazuma in izvršna direktorica Evropske podnebne fundacije.

Poleg izstopa iz Pariškega sporazuma Trump načrtuje razveljavitev vrste zveznih politik, ki so ključne za uresničitev ameriških obljub o zmanjšanju izpustov, vključno s ciljem zmanjšanja izpustov za 50 do 52 odstotkov glede na ravni iz leta 2005 do konca desetletja.

Kot piše Bloomberg, lokalni voditelji in poslovna skupnost napovedujejo nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpustov in spodbujanje energije brez ogljika, vendar analitiki opozarjajo, da brez močnega zveznega ukrepanja ta prizadevanja ne bodo zadostovala.

Nasprotniki sodelovanja ZDA v Pariškem sporazumu so pozdravili Trumpovo potezo in trdijo, da je sporazum škodoval gospodarstvu in drugim državam omogočal, da vsiljujejo energetsko politiko ZDA, medtem ko same ne izpolnjujejo lastnih ciljev.

Trump trdi, da bodo ZDA z izstopom iz sporazuma ''prihranile več milijard dolarjev''.

Bloomberg Mercury

 

"Zagovorniki Pariškega sporazuma, vključno s poslovnimi voditelji in republikanci, ki so leta 2017 neuspešno pozivali Trumpa, naj ostane vključen v sporazumu, menijo, da bi imele ZDA večji vpliv v globalnih pogajanjih, če bi ohranile članstvo. S tem bi lahko podprle izvoz ameriške energije, vključno z zemeljskim plinom, ki pri izgorevanju proizvaja manj izpustov kot premog.

Med prvim Trumpovim mandatom je administracija igrala vlogo nekakšnega "motilca" v podnebnih pogajanjih, saj je promovirala fosilna goriva, medtem ko je izstop iz Pariškega sporazuma še potekal. Prvi izstop ZDA iz sporazuma je bil kratek, veljati je začel 4. novembra 2020, tik pred volitvami. Nekdanji predsednik Joe Biden je takoj po nastopu funkcije januarja 2021 ponovno priključil ZDA Pariškemu podnebnemu sporazumu.

Enostavnost, s katero lahko ameriški predsednik umakne ZDA iz Pariškega sporazuma, temelji na tem, da je sporazum opredeljen kot izvršni, in ne kot mednarodna pogodba, ki zahteva odobritev Senata. Ameriški pogajalci so leta 2015 namerno izbrali formulacijo "bi moral" namesto "mora" v dokumentu, da bi se izognili potrebi po odobritvi v Senatu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar