Prazniki pogosto za isto mizo združijo ljudi popolnoma nasprotnih prepričanj – od tistih, ki dvomijo v podnebne spremembe, ESG in samo idejo zelene tranzicije, do tistih, ki spremljajo znanstvene trende in opozarjajo na pospešeno taljenje ledenikov. V takšnih pogovorih se podnebna tveganja pogosto omalovažujejo ali pa se razglaša, da sta veter in sonce precenjena. Kljub takšnim pogledom pa prehod k čistejši energiji še naprej napreduje, predvsem zato, ker je finančno smiseln.
Ko pogovor zavije v napačno smer, je dobro imeti pri roki konkretne številke. BloombergNEF je izpostavil pet dejstev, ki jasno kažejo, kako se svetovni energetski sistem odmaknja od fosilnih goriv in preusmerja k obnovljivim virom.
Prodaja električnih vozil raste hitreje kot kadar koli prej
Električni avtomobili vse resneje osvajajo trg. Danes je vsak peti na novo registrirani avtomobil na svetu električen, kaže dolgoročna napoved BloombergNEF. Medtem ko se rast v ZDA nekoliko upočasnjuje, drugje pospešuje – zlasti na Kitajskem, v Braziliji in Evropi.
Na Kitajskem bo letos skoraj polovica vseh novih avtomobilov električnih. Za primerjavo: v ZDA je električen le vsak deseti novi avtomobil. Tudi Evropa drži dober tempo – približno eden od štirih novih avtomobilov je električen.
Kitajska danes proda več električnih vozil kot se v ZDA proda vseh vrst avtomobilov skupaj. Foto: Bloomberg
Glavni razlog za spremembo? Denar. Na Kitajskem so električna vozila v povprečju cenejša od bencinskih, zahvaljujoč velikim popustom, ekonomiji obsega in tehnološkemu napredku. Globalno proizvajalci uvajajo vse dostopnejše modele, strošek polnjenja pa se vse bolj približuje strošku točenja goriva. Do leta 2030 bo, po ocenah BloombergNEF, kar 40 odstotkov novih avtomobilov električnih – dvakrat več kot danes.
Obnovljivi viri privabljajo rekordne investicije
Druga velika zgodba o uspehu je izjemna širitev vetrnih in sončnih elektrarn, ki rastejo z industrijsko hitrostjo praktično povsod. V prvem polletju 2025 so naložbe v obnovljive vire energije znova dosegle rekord, kljub prizadevanjem administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da upočasni razvoj čiste energije v ZDA. Projekti vetrne in sončne energije so skupaj privabili 386 milijard dolarjev, kar je deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Naložbe v sončne elektrarne so se povečale na 252 milijard dolarjev, v vetrne pa na 126 milijard, kažejo podatki BloombergNEF.
Glavni razlog za takšno rast so cene. Danes sta veter in sonce cenovno primerljiva s fosilnimi gorivi, v mnogih primerih pa celo ugodnejša. Poleg tega se gradijo hitreje in prej zaženejo kot termoelektrarne na premog, kar jim dodatno daje prednost v tekmi za nove investicije.
Vlaganja v obnovljive vire rušijo rekord za rekordom. Foto: Bloomberg
Velike družbe same financirajo zeleno energijo
Nekateri največji porabniki električne energije danes močno spodbujajo razvoj obnovljivih virov, tako da si vnaprej zagotovijo dolgoročne količine zelene elektrike za lastne potrebe. Amazon, Google, Microsoft in Meta spadajo med največje kupce t. i. PPA pogodb (Power Purchase Agreements), prek katerih podjetja neposredno od proizvajalcev odkupujejo energijo, namesto da bi jo pridobivala prek nacionalnih elektrodistribucijskih podjetij.
Velika tehnološka podjetja želijo vse večje potrebe svojih podatkovnih centrov pokrivati z zeleno energijo, ne z elektrarnami na premog. To je še en pokazatelj, da je zmanjševanje emisij mogoče tudi v sektorjih z izjemno visoko porabo. Članice iniciative RE100 so lani uporabljale 84 odstotkov električne energije iz čistih virov. Od skupno 118 teravatnih ur obnovljive energije, ki so jo kupile, je kar 94 teravatnih ur prihajalo iz sončnih in vetrnih elektrarn, s katerimi imajo PPA pogodbe, kažejo podatki BloombergNEF.
Do leta 2030 naj bi povpraševanje teh podjetij po zeleni energiji naraslo za 57 odstotkov, kar bo preseglo letno porabo električne energije Poljske.
Tehnološke družbe so vse bliže uresničenju dolgoletnih ciljev koriščenja čiste energije. Foto: Bloomberg
Solarna energija je po instalirani kapaciteti prehitela premog
Zgodovinarji si bodo leto 2025 zapomnili kot leto, v katerem je skupna instalirana kapaciteta sončne energije prvič presegla kapaciteto elektrarn na premog.
Čeprav elektrarne na premog še vedno čez leto proizvedejo več električne energije za omrežje, se bo ta prednost postopoma zmanjšala. Rast sončne energije ovrže enega najpogostejših očitkov glede energetske tranzicije – da so obnovljivi viri dragi. V praksi je ravno nasprotno. Sončna energija se širi, ker je postala izjemno ugodna, kar je spodbudilo masovno postavljanje sončnih panelov na strehah stanovanjskih in industrijskih objektov po vsem svetu.
Po ocenah BloombergNEF je današnja globalna referenčna cena fotonapetostnih modulov približno devet centov na vat, kar je 88 odstotkov manj kot leta 2012. Hkrati se je znatno povečala učinkovitost samih modulov, tako da enak panel danes proizvede precej več energije kot pred dobrim desetletjem.
Instalirane kapacitete solarne energije so v 2025 prvič prehitele kapaciteto tistih na premog. Foto: Bloomberg
Škoda zaradi podnebnih sprememb v zadnjem letu eksplodirala
Dejanski stroški podnebnih sprememb naraščajo, morda celo hitreje kot vlaganja v rešitve. Zavarovalnice so lani izplačale kar 1,4 tisoč milijard dolarjev za škodo, povezano s podnebjem, kažejo podatki Bloomberg Intelligence. To je več kot dvakrat več kot pred desetimi leti.
Škoda, povezana s podnebnimi spremembami, je lani znašala 1,4 tisoč milijard dolarjev. Foto: Bloomberg
Številke jasno kažejo, da vlaganje v rešitve in prilagajanje podnebnim spremembam ni več izbira, temveč nujnost, kar je bila ena glavnih tem nedavnih podnebnih pogajanj Združenih narodov v Braziliji. Po podatkih BloombergNEF je bilo lani v globalno energetsko tranzicijo vloženih 2,1 tisoč milijard dolarjev. Manj kot polovica tega zneska, nekoliko manj kot tisoč milijard, je bila namenjena projektom vetrnih in sončnih elektrarn, sistemom za shranjevanje energije, jedrskim elektrarnam ter tehnologijam za zajemanje ogljika. To je velik znesek, vendar še vedno premalo v primerjavi s hitrostjo rasti podnebne škode.
.webp){kind=icon}
