Trumpova administracija pospešuje gradnjo izjemno energetsko zahtevnih podatkovnih centrov in jih razglaša za vprašanje nacionalne varnosti. Hkrati postavlja nove ovire za razvoj sončnih in vetrnih elektrarn. A s tem nastaja težava, saj ena poteza spodkopava drugo. Upočasnitev zelenih projektov bi lahko zavirala razvoj umetne inteligence in dodatno pospešila že rastoče cene električne energije, kažejo številni podatki.
"To je trenutek, ko je treba vključiti vse razpoložljive vire, da se zagotovi zadostna količina energije," pravi Robert Whaley, direktor za energetiko v Severni Ameriki pri Wood Mackenzieju. V naslednjih desetih letih pravzaprav ni ničesar, kar bi lahko nadomestilo obnovljive vire.
Eksplozija povpraševanja po umetni inteligenci in energiji, potrebni za njeno delovanje, se dogaja veliko hitreje, kot je običajno načrtovana gradnja velikih energetskih obratov. Zaradi tega tehnološki velikani, kot sta Meta in Google, posegajo po izrednih rešitvah, od začasnih podatkovnih centrov v šotorih do sklenitve pogodb za lastne elektrarne.
Obnovljivi viri za zdaj ostajajo najhitrejši in najcenejši način dodajanja nove moči v omrežje. Skoraj 80 odstotkov napovedanih kapacitet predstavljajo projekti iz obnovljivih virov, po podatkih Cleanviewa, zbranih iz prijav zveznim regulatorjem in operaterjem omrežja. Za primerjavo, zemeljski plin in jedrska energija, ki ju Trump preferira kot pogon prihodnjih AI-sistemov, predstavljata približno 14 odstotkov načrtovanih kapacitet.
Načrtovane baterijske, solarne in vetrne elektrrarne. Foto: Bloomberg
Načrtovane elektrarne na premog, plin in jedrsko energijo. Foto: Bloomberg
Takšna dinamika ustvarja Trumpu politični problem. Če volivci nižjo ceno energije povežejo s podatkovnimi centri, ki jih administracija aktivno podpira, bi se njegova ambicija, da umetna inteligenca postane gonilo ameriškega gospodarstva, lahko obrnila proti njemu.
Naraščajoče povpraševanje po energiji za umetno inteligenco bo skoraj zagotovo še naprej spodbujalo rast obnovljivih virov. A vsak prekinjen ali upočasnjen zeleni projekt pomeni manj električne energije v omrežju in še večji pritisk na že tako omejene kapacitete, opozarjajo analitiki.
Zemeljski plin, čeprav dražji od sončne in vetrne energije, ima še vedno pomembno vlogo, saj lahko zagotovi neprekinjeno in močno oskrbo, ki jo podatkovni centri potrebujejo. Na primer, Meta uporablja plin za napajanje svojega velikega kompleksa podatkovnih centrov v zvezni državi Louisiana. A količina načrtovanih plinskih in jedrskih elektrarn je izjemno majhna, gradnja novih obratov pa počasna in draga. Plinske turbine, ključna oprema za proizvodnjo električne energije iz plina, so težko dobavljive, povpraševanje pa presega ponudbo za naslednje desetletje. Čeprav Trump pospešuje dovoljenja za majhne modularne jedrske reaktorje, ti ne bodo pripravljeni pred koncem desetletja.
"Predsednik Trump želi povečati osnovno proizvodnjo električne energije iz zanesljivih virov, kot so zemeljski plin, premog in jedrska energija, da bi zadovoljil naraščajoče povpraševanje, ki ga prinašata AI in podatkovni centri," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Taylor Rogers. Po njegovih besedah občasni in nezanesljivi viri, kot so vetrne elektrarne na morju, ki jih je podpirala tako imenovana Green New Scam, ne morejo zagotoviti stabilne in trajne proizvodnje, potrebne, da ZDA ostanejo globalni voditelj na področjih naprednih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo.
Stroški gradnje sončnih in vetrnih elektrarn so v letih pred ukinitvijo spodbud strmo padali. Hkrati bi se gradnja dovolj plinskih in jedrskih elektrarn za napajanje podatkovnih centrov lahko izkazala za prepočasno in predrago. Plinske turbine, ključna oprema za pretvorbo zemeljskega plina v električno energijo, so trenutno v hudi pomanjkljivosti. Čeprav Trump pospešuje izdajo dovoljenj za novo generacijo malih modularnih jedrskih reaktorjev, naslednji val teh obratov ne bo zgrajen pred koncem desetletja – v najboljšem primeru.
Vse večje neskladje
Poraba električne energije v podatkovnih centrih v ZDA bi se lahko do leta 2035 skoraj potrojila, ocenjuje BloombergNEF. Če seštejemo dodatno povpraševanje iz industrije in elektrifikacije, je to, kot da bi ZDA morali priključiti še do 190 milijonov gospodinjstev, navaja Ameriško združenje za čisto energijo.
Premog pri tem skoraj ni opcija. Trenutno bi električna energija iz nove termoelektrarne na premog stala najmanj 71 dolarjev na megavatno uro, v primerjavi s približno 38 dolarji za sončno ali vetrno energijo, po podatkih Lazarda. Poleg tega je za gradnjo takih obratov potrebno veliko daljše obdobje.
Hkrati je količina energije, ki jo je mogoče "iztisniti" iz obstoječih termoelektrarn na premog – bodisi z večjo izrabo ali z odložitvijo zapiranja – omejena, navaja BloombergNEF.
Tudi po nedavnih spremembah politike, vključno s programom nepovratnih sredstev v višini 625 milijonov dolarjev za podporo premogu, Wood Mackenzie pričakuje, da se bo proizvodnja električne energije iz tega vira v ZDA iz leta v leto zmanjševala.
Okoli 80 odstotkov načrtovanih kapacitet v ZDA predstavljajo solarni, vetrni in baterijski sistemi. Foto: Bloomberg
Z zemeljskim plinom so razmere ugodnejše. Gradnja plinskih elektrarn je hitrejša kot pri premogu, poleg tega je tudi strošek bolj konkurenčen. Plin predstavlja približno 13 odstotkov kapacitete v načrtu novih elektrarn. Težava pa je, da tega mehanizma ni mogoče pretirano razširiti. Tri globalna podjetja proizvedejo približno 70 odstotkov svetovnih plinskih turbin, večina njihove proizvodnje pa je prodana že leta vnaprej. Proizvajalci za zdaj ne kažejo želje po širitvi kapacitet.
Jedrska energija ponovno dobiva politični "veter v hrbet". Trump pospešuje regulatorne postopke in obljublja naložbe v višini vsaj 80 milijard dolarjev za razvoj novih reaktorjev. A resničnost je takšna, da se jedrske elektrarne gradijo dolgo in so drage, trenutno pa lahko zagotovijo le majhen prispevek.
Sončni paneli, baterijski sistemi in vetrne elektrarne so še vedno najhitrejši in najcenejši način za dodajanje novih kilovatov v omrežje, navaja Lazard. Večina takih projektov ne potrebuje dolgotrajnih okoljskih dovoljenj in se zaključi v obdobju, krajšem od petih let. Nekateri se izvedejo celo v letu in pol. Za primerjavo: povprečen čas za izgradnjo plinske elektrarne je med tremi in pol ter petimi leti, zaradi težav v dobavni verigi pa se ta rok zdaj še podaljšuje. BloombergNEF navaja, da so se roki gradnje plinskih elektrarn od leta 2023 podaljšali za več kot eno leto.
Posledično je več kot devet od desetih elektrarn v razvoju – približno 5.700 obratov – povezano z obnovljivimi viri, navaja Cleanview.co.
Strošek izgradnje proizvodnje električne energije v dolarjih za megavatno uro (temelji na nedavnih projektih in cenah goriva). Foto: Bloomberg
Zaradi tega več kot 90 odstotkov vseh načrtovanih obratov predstavljajo projekti sončne, vetrne energije in baterijskih sistemov. Michael Thomas iz Cleanviewa opozarja, da mnogi od teh projektov obstajajo kot načrti, izdelani v času administracije Bidna, in verjetno ne bodo obstali do konca. Prekinitev spodbud za obnovljive vire do leta 2028 bo zmanjšala donosnost nekaterih projektov, nekateri pa so le orientacijske možnosti, ki jih bodo podjetja kasneje zamenjala z drugimi viri.
Za primer navaja največji načrtovani sončni kompleks v Severni Ameriki, Esmeralda Seven, ki mu je ministrstvo za notranje zadeve lani jeseni odvzelo združeno okoljsko dovoljenje. Razvojna ekipa mora zdaj od administracije, ki ni naklonjena velikim sončnim projektom na zvezni zemlji, pridobiti posamezna dovoljenja.
Podobne ovire bi lahko prizadele tudi druge projekte. Združenje Solar Energy Industries Association ocenjuje, da mnogi projekti še niso pridobili vseh potrebnih dovoljenj in so še vedno ogroženi. Kljub temu dejstvo, koliko projektov je prijavljenih, kaže na resnično namero in gospodarski smisel. Kljub retoriki Bele hiše bodo številne obnovljive elektrarne verjetno dobile zeleno luč, saj razvijalci AI infrastrukture preprosto nimajo časa čakati, pravi Thomas. Zvezni podatki kažejo, da se zamude pri gradnji sončnih projektov že zmanjšujejo.
Trafopostaja ob podatkovnem centru v Ashburnu v Virginiji. Foto: Bloomberg
Mnogi v industriji menijo, da obstaja velika razlika med političnim sporočanjem in dejanskim upravljanjem energetike. Projekti obnovljivih virov še vedno napredujejo, razvijalci pa pogosto skušajo ostati pod radarjem. Izvršni direktor AES, Andres Gluski, je investitorjem povedal, da industrija podatkovnih centrov še vedno želi čisto energijo. Tisto, kar je mogoče zgraditi zdaj, bo ključ za oskrbo. Jedrske in druge tehnologije prihajajo prepočasi. Zaradi tega bo velik del dodatnega povpraševanja tudi letos in naslednje leto pokrit z obnovljivimi viri in baterijami.
Velike tehnološke družbe medtem sklepajo pogodbe za plin, da zagotovijo stalno oskrbo, hkrati pa dogovarjajo tudi dobavo velikih količin obnovljive energije. Po podatkih BloombergNEF so Meta, Microsoft, Amazon in Google v prvi polovici leta 2025 sklenili pogodbe za 9,6 gigavata čiste energije, ki bo v prihodnjih letih dobavljena v ameriško omrežje. To zadostuje za oskrbo več kot sedmih milijonov gospodinjstev.
Na koncu lahko razkorak med hitrostjo gradnje podatkovnih centrov in počasnejšo rastjo energetskih kapacitet še dodatno pospeši razvoj obnovljivih virov. Wood Mackenzie ocenjuje, da je ukinitev zelenih spodbud zmanjšala njihovo načrtovano rast le za osem odstotkov. Do leta 2034 bi ameriška komunalna podjetja lahko dodala še 666 gigavatov sončne energije, baterijskih sistemov in vetrne energije, v primerjavi z zgolj 126 gigavati novih plinskih elektrarn.
V prihodnjih desetih letih bi sonce, baterije in veter morali prispevati skoraj šestkrat več novih kapacitet kot plinske elektrarne. Foto: Bloomberg
Robert Whaley meni, da Trump ne bo prenehal javno kritizirati obnovljivih virov, vendar bi lahko za zaprtimi vrati konservativni politiki delovali precej bolj pragmatično. Podatki ameriške administracije kažejo, da je od januarja do septembra letos kar 89 odstotkov novozgrajenih kapacitet predstavljala prav obnovljiva energija. MAGA mora ostati dosledna svoji retoriki, meni Whaley, a v praksi bo morala popuščati, saj si nihče ne želi, da ZDA izgubijo tekmo v umetni inteligenci proti Kitajski.
.webp){kind=icon}
