text size
Gospodarstvo evrskega območja je v drugem četrtletju zraslo bolj, kot so nakazovale prve ocene za največja gospodarstva. Po prvi hitri oceni Eurostata se je sezonsko prilagojeni bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,4 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 0,5 odstotka.
V prvem četrtletju je BDP v evrskem območju stagniral, v EU pa se je povečal za 0,1 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem lani je bil BDP v drugem četrtletju v evrskem območju višji za 1,0 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka. V prejšnjem četrtletju je bila medletna rast v evrskem območju 0,5-odstotna, v EU pa 0,8-odstotna.
Eurostat opozarja, da gre za predhodne hitre ocene BDP, ki temeljijo na nepopolnih virih podatkov in so lahko pozneje revidirane.
Preberi še
Zakaj špansko gospodarstvo prehiteva preostalo Evropo
Vladi premierja Sancheza je uspelo stabilizirati špansko gospodarstvo kljub korupcijskim škandalom.
29.07.2026
Bundesbank: nemško gospodarstvo bo verjetno raslo kljub vojni v Iranu
Tako Bundesbank kot vlada za celotnih 12 mesecev napovedujeta le 0,5-odstotno rast, kar je udarec za kanclerja Friedricha Merza.
28.07.2026
Gospodarska klima v Sloveniji in Nemčiji julija boljša
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji se je julija izboljšalo tako na mesečni kot medletni ravni.
27.07.2026
Kaj poganja evropsko borzno renesanso v 2026?
Skoraj 60 odstotkov 8,8-odstotne rasti indeksa Stoxx 600 letos poganja le 10 delnic.
25.07.2026
Med večjimi evropskimi gospodarstvi je bila posebej pomembna novica iz Nemčije. Največje evropsko gospodarstvo je v drugem četrtletju ostalo v rasti, čeprav počasnejši kot na začetku leta. Nemški BDP se je glede na prvo četrtletje povečal za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju zrasel za revidiranih 0,4 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem lani je bil nemški BDP višji za 0,9 odstotka.
Po podatkih nemškega statističnega urada Destatis se je izvoz po prilagoditvi za cene, sezonske in koledarske učinke povečal glede na prejšnje četrtletje. Končna potrošnja je bila po začasnih podatkih umirjena, investicije oziroma bruto investicije pa so se zmanjšale.
Španija še naprej izstopa
Med državami članicami, za katere so bili podatki za drugo četrtletje že na voljo, je najvišjo četrtletno rast dosegla Irska, in sicer 3,9 odstotka. Sledili sta Litva z 1,7-odstotno rastjo in Švedska z 1,4-odstotno rastjo. Najnižjo rast sta imeli Belgija in Avstrija, kjer je gospodarstvo stagniralo.
Med večjimi gospodarstvi je še naprej izstopala Španija, kjer se je BDP povečal za 0,7 odstotka, po 0,6-odstotni rasti v prvem četrtletju. Na letni ravni je špansko gospodarstvo zraslo za 2,7 odstotka, enako kot v prejšnjih treh četrtletjih.
Francija se je v drugem četrtletju vrnila k rasti. Njen BDP se je povečal za 0,2 odstotka, potem ko se je v prvem četrtletju zmanjšal za 0,1 odstotka. Italija je zrasla za 0,2 odstotka, po 0,3-odstotni rasti v prvem četrtletju.
Podatki kažejo, da se je evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju bolje upiralo pritiskom, kot so se bali nekateri analitiki. Višje cene energije, negotovost v svetovni trgovini in posledice konflikta na Bližnjem vzhodu so sicer obremenjevale podjetja in gospodinjstva, vendar evrsko območje kot celota ni le preprečilo krčenja, temveč je rast v primerjavi s prvim četrtletjem pospešilo.
Inflacija ostaja tveganje
Kljub boljšim podatkom o rasti inflacijska tveganja ostajajo. Španija je poročala, da so se cene življenjskih potrebščin julija zvišale za 3,8 odstotka, potem ko je bila junija inflacija 3,6-odstotna. Rast je bila hitrejša od 3,7 odstotka, kolikor so pričakovali ekonomisti.
Petkovi podatki naj bi pokazali, da se je inflacija v evrskem območju nekoliko pospešila glede na prejšnji mesec, ko je znašala 2,8 odstotka. Evropska centralna banka je ta mesec obrestne mere pustila nespremenjene, vendar je opozorila na tveganja za višjo inflacijo in nižjo rast. Nekateri člani ECB so naklonjeni dodatnemu zvišanju obrestnih mer po junijskem dvigu, vlagatelji pa pričakujejo še eno potezo septembra.
Francija se izognila recesiji
V Franciji sta inflacija in gospodarska krhkost vlado prisilili, da je znižala letošnje napovedi in priznala, da je cilj zmanjšanja velikega javnofinančnega primanjkljaja postal “težaven”.
Četrtkov podatek o BDP pomeni, da se je Francija izognila recesiji. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 0,2 odstotka, potem ko se je v prvih treh mesecih leta zmanjšala za 0,3 odstotka. Naložbe so se kljub temu skrčile drugo četrtletje zapored, tokrat za 0,3 odstotka. Trgovina je k BDP prispevala pozitivno, saj je okrevanje izvoza prehitelo rast uvoza.
Finančni minister Roland Lescure je dejal, da se Francija upira nasprotnim vetrovom in da podatki za drugo četrtletje podpirajo vladno popravljeno celoletno napoved 0,7-odstotne rasti.