Kako bi Trumpove carine vplivale na evropske izvoznike?

Do ameriških predsedniških volitev nas loči manj ko teden dni. Izbira ameriških volivcev, ki jih v sklepni fazi volilne kampanje prepričujeta republikanec Donald Trump in demokratka Kamala Harris, bo imela velik vpliv na evropsko gospodarstvo.

Če skrbi gospodarskega nazadovanja in krize strateško pomembnega avtomobilskega sektorja niso bile dovolj, zdaj nad staro celino bdi senca vrnitve nekdanjega predsednika Trumpa, čigar prezir do Evrope ni skrivnost. Republikanec je v svojem prvem mandatu koketiral z izstopom ZDA iz Nata in odkrito grozil nekaterim evropskim zaveznikom. Prizanesljiv ni bil niti na gospodarski fronti, kjer je uvedel carine na evropsko jeklo in aluminij.

Levji delež skrbi predstavljajo Trumpove obljube, da bo uvedel 60-odstotne carine na blago iz Kitajske in 10- ali 20-odstotne carine za blago iz ostalih držav. Če bi bili takšni ukrepi izvedeni, bi povzročili enega največjih trgovinskih šokov v zgodovini. V nedavnem intervjuju za Bloomberg je Trump zagovarjal svoj predlog uvedbe carin in dejal, da bodo "veliko pripomogle" k preprečevanju Kitajske in drugih držav, da bi ZDA preplavile z izdelki, ki ogrožajo ključne industrije, kot je avtomobilski sektor.

Kako resno bi morala Trumpova izvolitev skrbeti Evropo?

'Ekonomski ekvivalent taktične jedrske bombe'

"Predvolilna retorika se pogosto močno razlikuje od kasnejših realnih politik, zato je potrebno Trumpove napovedi carin jemati z rezervo in nanje gledati predvsem v luči volilnega konteksta," je za Bloomberg Adria povedal Denis Mancevič, politolog in nekdanji diplomat.

Mancevič uvedbo Trumpovih carin opiše kot "ekonomski ekvivalent taktične jedrske bombe" in "bumerang z dvojnim učinkom", saj je svet postal odvisen od nekaterih redkih dobrin, ki jih posreduje Kitajska.

Ekonomisti banke ABN Amro menijo, da bi splošne 10-odstotne carine na uvoz zmanjšale 460 milijard evrov letnega izvoza evroobmočja v ZDA za skoraj tretjino, kar bi v treh letih zmanjšalo proizvodnjo za 1,5-odstotne točke.

"Desetodstotne carine na evropsko blago bi nedvomno še nadalje poslabšale konkurenčnost evropskih proizvajalcev na ameriškem trgu, obenem bi se prek povračilnih ukrepov lahko močno škodovalo interesom nekaterih ameriških izvoznikov, predvsem v prehrambni industriji," razmišlja Mancevič.

Bolj pesimističen pa je redni profesor Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan, ki meni, da bi direktorji evropskih izvoznih podjetij Trumpove napovedi morali jemati "zelo resno". "Trump je v svojih izjavah zelo nepredvidljiv in ponekod omenja tudi 20-odstotne vhodne omejitve za tujo blago," je za Bloomberg Adria povedal profesor in omenil nemško avtomobilsko industrijo, ki naj bi jo nekdanji predsednik želel "precej močno prizadeti".

"Evropska komisija se že pripravlja na morebitne povračilne ukrepe, da Trumpa, če bo izvoljen, čim prej spravi za pogajalsko mizo. Leta 2018 je bila nepripravljena na carine na evropsko železo in aluminij, na kar se v celoti ni odzvala s protiukrepi," je povedal Deželan. "Trump želi odgovoriti tudi na visoke kazni ameriških tehnoloških gigantov, ki jih ti plačujejo zaradi kršenja evropske zakonodaje," doda.

"Napovedovati je nehvaležna naloga," je o vplivu Trumpovih carin na evropska podjetja povedal direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. "Protekcionistična ekonomska politika je stalnica pri Trumpu kot politiku in tudi poslovnežu, ki od osemdesetih let naprej neprestano opozarja na preveliko popustljivost ZDA do svojih zunanjetrgovinskih partnerjev."

Več centralnih bankirjev po stari celini je tudi zaskrbljenih, da bi Trumpova zmaga na volitvah 5. novembra lahko otežila obvladovanje inflacije, ne da bi pri tem povzročila zlom gospodarstev. Nevarnosti Trumpove izvolitve se zavedajo tudi vlagatelji in tržni strategi, ki so za Bloomberg povedali, da bi zmaga republikanskega kandidata lahko povzročila strm padec vrednosti evra proti dolarju.

Bloomberg

 

Harris naklonjena statusu quo

Če Trumpova napoved višjih carin in nižjih davkov povzema njegov prvi mandat, potem so ekonomske domislice Harris nadaljevanje socialno obarvane in fiskalno radodarne bidenomike. Lahko torej ob morebitni izvolitvi Kamale Harris pričakujemo nadaljevanje Bidnove gospodarske politike?

"Harris nima samostojne jasne gospodarske agende, zato je v primeru njene izvolitve pričakovati nadaljevanje dosedanje gospodarske politike z manjšimi odkloni," je povedal nekdanji diplomat Mancevič. "Tudi glavni svetovalci in snovalci politik bodo najbrž v primeru njene izvolitve ostali na svojih položajih."

Tudi profesor Deželan s Fakultete za družbene vede pod morebitno administracijo Harris pričakuje nadaljevanje bidenomike, a opozarja, da se je "'trumpifikacija' ameriške politike odvijala tudi pod aktualnim mandatom. Bidnova administracija je precej trdo delovala do Kitajske – Trump je bil v tem pogledu bolj glasen kot produktiven – do Evrope pa je delovala v precej bolj prijateljskem vzdušju."

"Potrebno je tudi poudariti, da je Evropa za ZDA pod Harris velika zaveznica v vojaškem ukrajinsko-ruskem konfliktu, kar de facto onemogoča večje sovražne akcije na gospodarskem področju," pove Deželan.

V predsedniški kampanji je zelo malo poudarka na vsebinskih politikah, zato je težko napovedovati, kakšna bo gospodarska politika morebitne administracije Harris, pa pove Kračun, ki meni, da bo njena ekonomska politika kontinuiteta Bidnove.

"Moramo se zavedati, da je Bidnova gospodarska politika bila usmerjenja v blaženje inflacije, ki se je temu trenutku znižala, zato se Harris s tem ne bo rabila spopadati," sklene Kračun.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar