Trump poziva h koncu napadov na energetske objekte, medtem ko gorijo plinska polja

Ameriški predsednik Donald Trump si prizadeva ustaviti napade na energetske objekte na Bližnjem vzhodu, potem ko sta Izrael in Iran zadela ključne cilje, kar je okrepilo zaskrbljenost, da bo dolgotrajna vojna povzročila trajno škodo na naftni in plinski infrastrukturi.

Iran je v noči na četrtek sprožil valove povračilnih napadov na projekte v arabskih državah ob Perzijskem zalivu, potem ko je bilo njegovo dragoceno plinsko polje Južni Pars – del največjega plinskega polja na svetu, ki si ga deli s Katarjem – tarča izraelskega obstreljevanja, kar je pretreslo trge. Katarsko industrijsko mesto Ras Lafan, kjer stoji največji izvozni obrat za utekočinjeni zemeljski plin na svetu, je utrpelo "obsežno škodo", saj je iranski napad povzročil požar.

Trump je v objavi na družbenih omrežjih dejal, da niti ZDA niti Katar nista bila vpletena v izraelsko operacijo, usmerjeno proti iranskemu polju, in Teheran pozval k zadržanosti. "IZRAEL NE BO IZVEDEL NOBENIH NADALJNJIH NAPADOV," je zapisal na omrežju Truth Social. Če bo Iran nadaljeval napade na katarske objekte za zemeljski plin, bodo ZDA "z ogromno silo in močjo, kakršne Iran še ni videl ali doživel, razstrelile celotno plinsko polje Južni Pars."

Predsednikov poziv k umiritvi razmer je sledil podobnim napadom na energetsko infrastrukturo v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Slednji so sporočili, da so zaprli plinski objekt Habšan, potem ko so prestregli iranske rakete, usmerjene proti temu obratu in naftnemu polju Bab.

Savdska Arabija je sporočila, da je sestrelila balistične rakete, izstreljene proti prestolnici Rijad, ter preprečila napad z brezpilotnikom na plinski objekt v Vzhodni provinci. Po navedbah kraljevine je drug brezpilotnik padel na rafinerijo Samref, kjer so še ocenjevali škodo.

Po navedbah Kuwait Petroleum Corporation sta dve naftni rafineriji v Kuvajtu zadela brezpilotnika, ki sta povzročila požara. Sporočili so, da so omejen požar v operativni enoti rafinerije Mina Al-Ahmadi zajezili, v rafineriji Mina Abdulah pa je v četrtek izbruhnil požar zaradi izstrelka.

Napadi so sledili opozorilu iz Teherana nekaj ur prej, da bodo energetski objekti v zalivskih državah po izraelskih napadih na Južni Pars, osrednji del iranske energetske infrastrukture, obravnavani kot "legitimne tarče". Irak je poročal o izpadu proizvodnje električne energije, potem ko je Iran iz tega projekta ustavil dobavo plina.

Vojna, ki traja že 20. dan, je po vsej regiji zahtevala več kot 4.100 življenj, tveganje trajne škode za energetsko infrastrukturo in oskrbo v eni najpomembnejših svetovnih proizvodnih regij pa narašča.

Hormuška ožina – ozko grlo za približno petino svetovnih tokov nafte in utekočinjenega zemeljskega plina – je dejansko zaprta, kar potiska cene navzgor. Posledice se širijo po svetu, pri čemer stroški goriva, prevoza in gospodinjstev že naraščajo.

 

 

Cena nafte brent se je v četrtek zvišala na 117 dolarjev za sod, s čimer je njena rast od začetka vojne presegla 55 odstotkov. Svetovne delnice so drugi dan zapored padle, medtem ko je donosnost ameriških državnih obveznic nadaljevala rast, potem ko so se te v sredo pocenile po celotni krivulji.

Trump je začasno opustil stoletno transportno zahtevo, da bi znižal stroške prevoza energentov po ZDA. Podpredsednik JD Vance in drugi visoki predstavniki administracije naj bi se v četrtek po besedah virov sestali z vodilnimi iz naftne industrije.

Države si še naprej prizadevajo za dostop in nadzor v Hormuški ožini. ZDA so sporočile, da so pozno v torek na iranske raketne položaje ob plovni poti odvrgle 5.000-funtne bombe za uničevanje bunkerjev. Rusija je sporočila, da namerava zagotoviti pomorske konvoje za zaščito trgovskih ladij.

Iran medtem svojo nafto skozi ožino prevaža skoraj na ravneh pred vojno. Zdi se tudi, da natovarjanje surove nafte na otoku Hark kljub ameriškim napadom na izvozni terminal poteka nemoteno. Trump je namignil, da nerad izvaja neposredne napade na objekte, ki bi škodovali svetovni oskrbi.

Napad na Južni Pars po besedah Hamidreze Azizija, sodelavca na Nemškem inštitutu za mednarodne in varnostne zadeve v Berlinu, pomeni premik k slabljenju iranske gospodarske infrastrukture in omejevanju njene sposobnosti za vojskovanje.

"Južni Pars je osrednjega pomena za iransko oskrbo s plinom in s tem za proizvodnjo električne energije ter industrijsko dejavnost," je Azizi sporočil po elektronski pošti. "Že omejene ali začasne motnje se lahko prevedejo v pomanjkanje elektrike, upočasnitev industrije in širši gospodarski pritisk."

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so njihova letala prvič zadela tudi cilje na severu Irana. Vzporedno z vojno v Iranu je Izrael okrepil ofenzivo v Libanonu, kjer se bori proti Hezbolahu, milici, ki jo podpira Teheran. Po podatkih libanonske vlade je bilo v izraelskih napadih v državi ubitih 968 ljudi. Organizacija HRANA navaja, da je v Iranu umrlo najmanj 3.134 ljudi. Več deset drugih je bilo ubitih v preostalem delu Bližnjega vzhoda, ZDA pa so izgubile 13 pripadnikov vojske.

Vojna se je začela s skupnim ameriško-izraelskim bombardiranjem Irana 28. februarja. Trump je odtlej dejal, da je vojno začel, da bi razorožil resno jedrsko grožnjo, pri čemer je trdil, da je bil Teheran le še dva tedna oddaljen od pridobitve jedrskega orožja. Iran zanika, da bi si prizadeval za jedrsko orožje, večina jedrskih strokovnjakov pa se ne strinja, da bi ga lahko izdelal tako hitro.

Ameriška direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je v sredo iz pričanja v kongresu umaknila omembo, da Iran po ameriških napadih, ki so lani uničili njegove objekte, ni obnovil bogatenja urana.

Gabbardova, ki jo je Trump imenoval na čelo 18 ameriških obveščevalnih agencij, na zaslišanju v senatu večkrat ni želela povedati, ali meni, da Iran predstavlja "neposredno jedrsko grožnjo", kot trdi Bela hiša.

Cene bencina v ZDA so v zadnjih tednih močno porasle in so se v sredo po podatkih Ameriškega avtomobilskega združenja povzpele na približno 3,84 dolarja za galono. To je najvišja raven v več kot dveh letih in dodatno povečuje pritisk na administracijo pred novembrskimi vmesnimi volitvami.

"Cene bencina rastejo in vemo, da rastejo, in vemo, da ljudje zaradi tega trpijo, zato delamo vse, kar lahko, da bi ostale nižje," je dejal Vance in ta skok označil za "začasno odstopanje".