.webp){kind=icon}
Računi za energijo za evropska gospodinjstva bodo v začetku prihodnjega leta narasli za dva tisoč milijard evrov, kar kaže na potrebo po vladnem posredovanju, pravijo analitiki pri investicijski banki Goldman Sachs.
Na vrhuncu bodo računi za energijo predstavljali približno 15 odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda (BDP), so v nedeljo zapisali analitiki, ki jih vodita Alberto Gandolfi in Mafalda Pombeiro.
"Po našem mnenju trg še naprej podcenjuje globino, širino in strukturne posledice krize," so zapisali. "Verjamemo, da bodo te še globlje od naftne krize v 70. letih."
Vlagatelji v delnice so preveč pesimistični glede učinka regulativnih prizadevanj, menijo pri Goldman Sachsu. Nekateri koraki, ki se preučujejo – vključno z omejitvami cen in tako imenovanim tarifnim primanjkljajem –, bi lahko ublažili previs nad tečaji delnic z izravnavanjem povišanja carin, omejitvijo kratkoročnega padca industrijske proizvodnje in ublažitvijo regulativnega tveganja, so zapisali analitiki.
Zvišanje računov za energijo je spodbudilo vlade k hitremu zmanjšanju stroškovnih pritiskov na gospodinjstva in podjetja. Ministri EU za energijo se bodo sestali v petek, da bi razpravljali o ukrepih, vključno z omejitvami cen zemeljskega plina in prekinitvijo trgovanja z derivati električne energije. Francija in Nemčija podpirata davke na presežne dobičke iz energije.
Uvedba omejitev cen pri proizvodnji električne energije bi lahko EU prihranila približno 650 milijard evrov pri računih za električno energijo ter potrošnikom in trgom ponudila nekaj olajšav. Obenem bi vladam omogočila, da se odrečejo davku na presežne dobičke, so povedali analitiki banke.
Vlagatelji bi morali dati prednost delnicam podjetij, ki razvijajo obnovljive vire energije, saj bi morali imeti koristi od strukturno višjih cen energije, so zapisali analitiki, pri čemer so izpostavili nemški RWE, portugalski Energias de Portugal in danski Orsted.
Omejitve cen ne bi v celoti rešile problema cenovne dostopnosti, kar pomeni, da bi bil morda potreben tarifni primanjkljaj za razporeditev povišanja v računih na obdobje od deset do 20 let, sta dejala Gandolfi in Pombeiro. Komunalna in energetska podjetja bi morala imeti možnost listinjenja prihodnjih plačil, kar jim bo omogočilo, da se izognejo čezmerni obremenitvi svoje bilance stanja.
