Slovenski peki: 'Podražilo se je vse, kar gre v kruh'

Visoki stroški energentov in surovin ter pomanjkanje kvalificiranih delavcev – pekarne so v težkem položaju, nekatere ti meseci postavljajo celo pred vprašanje preživetja. Veliko pekarn namreč uporablja peči na plin, druge pa peči na elektriko. "Podražilo se je vse, kar gre v kruh," hkrati v eni sapi odgovarjajo slovenski peki. V avgustu se je cena kruha po podatkih statističnega urada Surs v povprečju povišala za skoraj 17 odstotkov.

Ne le pri nas, situacija je kritiča tudi v naši največji izvozni partnerici. Pekarne v Nemčiji se prav tako spopadajo z eksplozijo cen. Pred osmimi leti je bilo po vsej državi še okoli 12.600 pekarn, lani jih je bilo manj kot deset tisoč. Podjetja med drugim trpijo zaradi konkurence diskontnih trgovin. 

Mnoge je prizadela tudi blokada ukrajinskih pristanišč, prek katerih so dobavljali moko in druge sestavine za svoje izdelke. Po podatkih osrednjega združenja nemških pekov številnim pekarnam grozi insolventnost, mnoge prosijo za pomoč državo. Med tistimi, ki so za vedno zaprle svoja vrata, je v svetu v zadnjih tednih močno odmevala zgodba kölnske družinske pekarne Engelberta Schlechtrimena, ki po 90 letih končuje svojo pot.

Likvidnost bo ključna

"Člani uprave NLB priporočajo dvomesečno likvidnost podjetij za trenutne razmere; pri nas smo letos porabili dva milijona evrov samo za likvidnost," je ob robu Avdiofestivala v ljubljanski Cukrarni o izzivih pekarstva govoril Silvester Pečjak, ki vodi Pekarno Pečjak in je tudi predsednik sekcije pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot dodaja, pričakuje, da bodo v pekarstvu težave z likvidnostjo zelo velike. 

Kako resne so razmere, priča zgodba Andreja Glavača, direktorja znane ljubljanske pekarne Žak. Za Finance je namreč povedal, da odločitev sicer še ni dokončna, a da se v podjetju že pripravljajo, da bodo zaradi vse manjšega dobička do konca leta morda nehali poslovati. "Nabavne cene so se tako dvignile, da jim z našimi drobnoprodajnimi cenami ne moremo slediti," pojasnjuje Glavač.

Zmanjševanje obsega proizvodnje?

Prihranjeno ni niti večjim igralcev v pekarski industriji. "Ne izključujemo možnosti zmanjševanja obsega proizvodnje nekaterih večjih pekarn," so sporočili iz Pekarne Pečjak, kjer uporabljajo peči na zemeljski plin. Pri njih se je strošek električne energije povišal s 64 evrov na megavatno uro v letu 2021 na trenutnih 276 evrov na megavatno uro (strošek energije brez trošarine, omrežnine, prispevkov in dajatev), njihova pogodba pa velja do konca leta. Hkrati je strošek zemeljskega plina narasel za skoraj desetkratnik; a plina pri Pečjaku porabijo manj kot elektrike. 

"Elektriko imamo zakupljeno do konca leta, za leto 2023 so cene tako absurdne, da so za nas nesprejemljive. Čakamo na ukrepe vlade in morebitno kapico," so jasni v Pekarni Pečjak. Cene izdelkov so v povprečju povišali za 15 odstotkov, kar pa po njihovi oceni niti približno ne zadostuje, če upoštevajo rast cen surovin. V izračun niso vključili rasti cen energentov.

Težave zaradi cen surovin in energentov so daleč največje; po njihovih besedah so drugi segmenti njihovega poslovanja dokaj dobro pokriti. "V zadnjem času so se ponovno pojavile težave z dobavo surovin zaradi napada na oskrbovalno verigo," še dodajajo v Pekarni Pečjak.

"Peči smo preuredili na utekočinjen plin"

Pred visokimi cenami zemeljskega plina se poskušajo ubraniti tudi v Mlinopeku. "Naše peči so bile na plin, zato smo investirali in jih preuredili, da lahko uporabljamo utekočinjen plin," je povedal Karel Pojbič, direktor Mlinopeka. Manjše pekarne lahko sicer uporabljajo tudi peči na sekance.

Kot nam je povedal Pojbič, imajo elektriko zakupljeno do konca leta, cene za naslednje leto pa so se povišale za sedemkrat. "Tega ne moremo podpisati, zato čakamo na vlado. Ta pa samo obljublja in govori," je kritičen Pojbič. Ob visokih cenah energentov so se podražile tudi surovine. "Vse, kar gre v kruh, se je podražilo od deset do 30 odstotkov," dodaja Pojbič.

Najhuje je pri vsem tem na področju delovne sile, ki je močno primanjkuje. Po njegovih besedah jo je zato treba ustrezno nagraditi, sicer bi ostali brez zaposlenih. "Mi smo ob meji, avstrijske pekarne lahko ponudijo bistveno višje plače," je jasen Pojbič. Cene izdelkov so s 1. avgustom dvignili za desetino, a bodo kljub temu ob višjih stroških poslovali z minusom. "Trgovcem ponudimo ceno, ki jo oni vzamejo ali ne; v njihove marže pa nimamo vpogleda, lahko dosegajo od 50 do sto odstotkov," pravi Pojbič, k čemur dodaja, da se nekaj časa lahko životari, potem pa je konec.

Povpraševanje po sladkih izdelkih se ohlaja

V Pekarni Rž opažajo, da se povpraševanje že nekoliko ohlaja, predvsem pri sladkih izdelkih, saj kruh ljudje kljub vsemu morajo imeti. "Vidi se, da kupna moč upada, zato ljudje zmanjšujejo nakupe nenujnih živil," pravijo v Pekarni Rž, kjer uporabljajo peči na plin.

Kot pravijo, so pogodbo za dobavo plina na srečo podpisali že pred epidemijo, velja pa do konca prihodnjega leta. "Občutno so se dvignile cene elektrike, tudi do petkrat. Dvignila se je cena praktično vseh surovin, od moke do maščobe in sladkorja," so pojasnili v Pekarni Rž. Dodajajo, da so se ob vseh teh podražitvah na žalost celo najmanj dvignili stroški delovne sile, ki pa je izrazito primanjkuje. "Ker smo jo želeli obdržati, smo morali povišati plače. Posledično smo svoje izdelke podražili spomladi, od takrat pa nič več," še razkrivajo v Pekarni Rž.

Pri slovenskem žitu večjih podražitev niso zaznali

"Pri moki, ki je glavna sestavina, večjih podražitev nismo zaznali, saj uporabljamo izključno slovensko žito. Verjetno je huje tam, kjer uporabljajo uvoženo žito," so nam povedali v ljubljanski Pekarni Osem. Povišanje stroškov sicer občutijo zadnja dva meseca, predvsem pri elektriki. "Na srečo smo manjša pekarna, zato ne govorimo o astronomskih stroških. Takšno majhno podražitev že lahko pokrijemo," zaenkrat zagotavlja direktor in lastnik Andrej Gerželj.

Njihove peči namreč uporabljajo elektriko. "Peči so narejene tako, da je zagonski tok močan, potem pa temperaturo dobro držijo," pravi Gerželj. Po njegovih besedah so se med surovinami najbolj podražili mlečni izdelki, katerih cene so več kot 30 odstotkov višje.

"Cene smo od maja povišali za približno pet odstotkov. Počakali bomo še ta mesec, kaj bo z elektriko, potem pa jih bomo morda dvignili še za pet odstotkov," pojasnjuje Gerželj. Kot pravi, raje sam pokrije nekaj stroškov podražitve, kot da bi vse prevalil na kupce.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar