Baker je eden bistvenih elementov današnjega in jutrišnjega gospodarstva. Najdemo ga v turbinah in sončnih modulih, ki ustvarjajo elektrone, na prenosnih in distribucijskih vodih, ki prenašajo elektriko do porabnikov, domačih napeljavah, ki jo dostavljajo pomivalnim strojem in telefonom, ter motorjih, ki premikajo vse, od dvigal do električnih koles.
Baker je tako rekoč skupni imenovalec razogljičenja. Je ožičenje, ki povezuje sedanjost s prihodnostjo.
Podjetje za energetske raziskave BloombergNEF je nedavno objavilo svoje prve globalne napovedi glede bakra, pri čemer je upoštevalo povpraševanje zaradi tehnoloških sprememb, potrebnih za odvajanje gospodarstva od fosilnih goriv. Njihova najpomembnejša ugotovitev je osupljiva: Povpraševanje po bakru se bo od danes do leta 2040 povečalo za več kot 50 odstotkov.
Povpraševanje po bakru v zvezi z dejavnostmi energetskega prehoda – čista energija in elektrificiran promet ter infrastruktura, ki ju podpira – bo do leta 2040 raslo za približno štiri odstotke na leto. Povpraševanje, ki izhaja iz tradicionalnih virov, kot sta gradnja in proizvodnja opreme za ogrevanje in hlajenje, bo v istem obdobju naraslo za 1,5 odstotka na leto.
Rezultat trenda povpraševanja je, da bo do konca tega desetletja promet nadomestil gradbeništvo kot največje posamezno gonilo trga bakra. Pred desetletjem je znašalo povpraševanje po bakru v prometu manj kot polovico tistega v gradbeništvu. Do leta 2040 bo povpraševanje v transportu tretjino večje.
Napoved rasti se sicer sooča z izzivom, ki ni toliko akuten, kot je eksistencialen. BloombergNEF predvideva, da se lahko primarna proizvodnja bakra do leta 2040 poveča za približno 16 odstotkov. Povečanje je seveda precej manjše od povpraševanja. Do začetka leta 2030 bi lahko povpraševanje po bakru preseglo ponudbo za več kot šest milijonov ton na leto.
Nova primarna proizvodnja bo vzpostavljena, a rudniki bakra ne rastejo hitro. Pravzaprav ni pričakovati, da bi nova najdišča bakra delovala v naslednjih treh letih. In čeprav svetovna ponudba bakra ni povsem izkoriščena, rudarji zdaj uporabljajo rudo z 0,5 odstotka bakra, kar je četrtina koncentracije v primerjavi z rudo, ki je bila v rabi pred stoletjem.
Toda to ne pomeni, da mora svetu dve desetletji strukturno primanjkovati bakra. Prvič, pomanjkanje, ki vodi do visokih cen, bi lahko zmanjšalo povpraševanje, kar bi zmanjšalo primanjkljaj na strani ponudbe. A to bi se zgodilo na račun širitve čiste energije in elektrificiranega transporta.
Prav tako bi moral zelo jasen trend povpraševanja po bakru spodbujati več odkrivanj in raziskovanj. Za baker se ne bodo zanimala samo podjetja, ampak tudi vlade, in sicer glede možnosti pridobivanja licenčnin za rudarjenje. Če bodo vlade spodbujale razvoj rudnikov v skladu s strogimi okoljskimi standardi, je to spodbudno. Če bodo njihove zahteve za licenčnine previsoke, bi to lahko zmanjšalo zaupanje vlagateljev in razvijalcev v novo proizvodnjo.
Sekundarna proizvodnja trenutno pokriva celotno vrzel med primarno proizvodnjo in povpraševanjem v višini 4,6 milijona ton na leto. Industrijski odpadni baker je na voljo, količine potrošniškega odpadnega bakra pa je težko predvideti, zaradi česar se je težje zanašati nanj. Danes je stopnja zbiranja bakra za potrošniške in elektronske izdelke le 53 odstotkov.
Da bi zadostili povečanemu povpraševanju, bo potrebna dobava iz novih rudnikov (ne glede na kakovost rude) in recikliranih virov (ne glede na to, kako učinkoviti so). Največja spodbuda za večjo ponudbo je samo povpraševanje. In signal globalnih prizadevanj za razogljičenje gospodarske dejavnosti je zelo jasen.