Organizacija držav izvoznic nafte OPEC+ je potrdila, da bo nedeljsko spletno srečanje o omejevanju proizvodnje nafte prestavila na 5. december. Sekretariat organizacije je sporočil, da je razlog za zamik sestanka udeležba več ministrov držav članic na zasedanju Sveta za sodelovanje v Zalivu v Kuvajtu, je poročal Bloomberg.
Srečanja Organizacije držav izvoznic nafte in njenih partnerjev so v preteklosti že bila prestavljena ali zamaknjena, najpogosteje takrat, ko so države članice potrebovale več časa za sklenitev dogovora.
Pred kartelom OPEC+ je neprijetna dilema ali naj podaljša omejitve dnevne proizvodnje do leta 2025 ali pa tvega, da se svetovni trgi znajdejo v preobilju te ključne surovine. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo tudi podaljšanje omejitev za vse leto ne bo preprečilo znatnega presežka ponudbe, je poročal Bloomberg.
Preberi še
Trg postaja prenasičen z dizelskim gorivom
Povpraševanje je upadlo najbolj po letu 2016.
05.11.2024
Kaj surovinskim trgom prinašajo predsedniške volitve v ZDA?
Nafta: Harris stavi na obnovljive vire, a zaradi geostrateškega premisleka verjetno ne bo zmanjšala črpanja.
05.11.2024
Napoved OPEC do leta 2050: povpraševanje po nafti bo še naprej raslo
OPEC podvojil napovedi o povpraševanju po nafti glede na predhodna predvidevanja.
25.09.2024
Naftni kartel se sooča z nizkimi cenami nafte, ki izvirajo iz šibkega povpraševanja po surovini, predvsem na Kitajskem, naraščajočo proizvodnjo tekmecev v Amerikah, dogovorom o prekinitvi ognja med libanonskim gibanjem Hezbolah in Izraelom ter prihodom novega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo, ki skandira "vrtaj, bejbi, vrtaj".
Cene nafte navzdol
Cene nafte so se na odločitev organizacije že odzvale, cena za 159-litrski sodček severnomorske nafte brent se je zjutraj gibala okoli 73 dolarjev in na tedenski ravni izgubila 1,3 odstotka. Cena za sodček zahodnoteksaške nafte WTI se je danes zjutraj gibala okoli 68,7 dolarja in predstavljala tedenski padec v višini dveh odstotkov.
Trend padanja cen nafte bi lahko obrnilo vnovično stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, saj se obe podpisnici prekinitve ognja v Libanonu obtožujeta nespoštovanja dogovora, ki je komaj stopil v veljavo.
Reuters je poročal, da je izraelska vojska je sporočila, da so njene zračne sile v četrtek napadle objekt, ki ga je Hezbolah uporabljal za skladiščenje raket srednjega dosega v južnem Libanonu.
Izrael je še sporočil, da je v četrtek začel streljati tudi na "osumljence", ki so se z vozili pripeljali na več območij na jugu države, in dejal, da gre za kršitev premirja.
Nesoglasja med članicami kartela
Skupina bo prihodnji teden razpravljala o tem, ali naj nadaljuje z oživitvijo oskrbe, začenši s povečanjem dnevne proizvodnje nafte za 180 tisoč sodov v januarju. Delegati OPEC+ so v začetku tedna povedali, da so se začeli pogovarjati o odložitvi tega ukrepa, kar bi lahko trajalo več mesecev.
V torek se je savdski minister za energijo princ Abdelaziz bin Salman v iraški prestolnici Bagdad srečal z ruskim podpredsednikom vlade Aleksandrom Novakom in iraškim predsednikom vlade Mohamedom Šia al-Sudanijem. Razpravljali so o pomenu ohranjanja ravnovesja na svetovnih trgih in izpolnjevanju zavez o zmanjšanju proizvodnje.
Irak, Rusija in Kazahstan so letos s težavo uresničevale obljubljeno zmanjšanje proizvodnje v okviru kartela OPEC+.
Kazahstan črna ovca OPEC+?
Kartel pa se bo naslednje leto z zunanjimi grožnjami manjšega povpraševanja moral soočiti še z notranjo. Vsakih nekaj let se znotraj organizacije pojavi neposlušna članica, ki investira veliko sredstev v nova naftna polja in želi, da se naložba čim prej pretvori v sodčke nafte.
V začetku leta 2000 je to bila Alžirija, leta 2010 Irak, pred kratkim so to vlogo prevzeli Združeni arabski emirati, naslednje leto pa bo to Kazahstan.
Srednjeazijska velikanka in nekdanja sovjetska republika se je OPEC pridružila leta 2016, ko je kartel iskal partnerstva s čim večjim številom naftnih držav. Uradna Astana se je v letih sodelovanja s kartelom izkazala za neubogljivo, saj je črpala nad dodeljenimi kvotami sodčkov. Dodatne težave kartelu bo povzročila leta 2025, ko bo dokončan 45 milijard dolarjev vreden projekt širitve največjega naftnega polja v državi.
Če bo črpanje potekalo s polno paro, bo širitev naftnega polja Tengiz, ki se pripravlja že skoraj desetletje, omogočila proizvodnjo približno 260 tisoč sodov nafte na dan od sredine leta 2025 naprej, kar bo po poročanju Bloomberga predstavljalo približno četrtino pričakovanega povečanja svetovnega povpraševanja po nafti v naslednjem letu.