Delež nafte in plina v svetovnem energetskem miksu bo še naprej vztrajal nad 53 odstotki do leta 2050. Pri tem bo nafta predstavljala največji delež, dobrih 29 odstotkov, plin pa 24 odstotkov, pišejo v letošnji izdaji napovedi organizacije držav izvoznic nafte OPEC (angleško se poročilu reče World Oil Outlook 2024).
Ko govorimo o globalnem povpraševanju po nafti do sredine stoletja, je OPEC podvojil napovedi glede na predhodna predvidevanja. Svetovna poraba nafte se bo po njihovih predvidevanjih povečala za 17,9 milijona sodov dnevno ali za približno 18 odstotkov, na 120,1 milijona dnevno do leta 2050.
Nasprotujoče si napovedi
Takšne napovedi so v nasprotju drugih organizacij in bank. Denimo, Mednarodna agencija za energijo (IEA) predvideva, da bi povpraševanje po nafti lahko nehalo rasti že v naslednjem desetletju, ko bodo električna vozila še bolj pogosta in v uporabi več obnovljivih virov energije.
Preberi še
Cena nafte raste, koliko časa še?
Naftni trg še naprej obremenjujeta šibko povpraševanje in presežna ponudba.
25.09.2024
Kakšni so razlogi za skok cen nafte?
Zaostrovanje bližnjevzhodne krize in sprememba načrpanih kvot nafte OPEC+ prispevata k dvigu cen.
24.09.2024
Kaj se bo dogajalo s ceno nafte
Zmaga Kamale Harris na predsedniških volitvah v ZDA bi utegnila prinesti dražjo nafto.
29.08.2024
Petrol kljub nevzdržnim maržam v prvem polletju dosegel načrte
Rast EBITDA so dosegli s skrbnim nadzorom stroškov ter uspešnim poslovanjem ostalih segmentov.
23.08.2024
OPEC predvideva, da se bo povpraševanje po energiji povečalo za 24 odstotkov do leta 2050. Razlog je povečanje svetovne populacije. Do leta 2050 naj bi nas bilo 9,7 milijarde, k temu pa bodo najbolj prispevale države, ki niso članice OECD.
To je v nasprotju s Pariškim sporazumom, podpisanim leta 2015 in s katerim so se države zavezale, da bo po letu 2050 drastično znižana emisija ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv. Številne države med njimi so načrtovale tudi podnebno nevtralnost.
Vse več novih zaposlenih na trgu dela
V poročilu OPEC navajajo, da se bodo intenzivirali trendi urbanizacije, kar dve tretjini populacije pa naj bi živela v urbanih središčih do konca sredine stoletja.
Globalna delovna sila, ki jo sestavljajo stari od 15 do 64 let, bo do leta 2050 presegla šest milijard, kar pomeni integracijo skoraj 870 milijonov novih zaposlenih na trgu dela, pišejo.
OPEC se zaveda nevarnosti globalnega segrevanja, vendar hkrati pravijo, da bi morala biti naftna industrija del rešitev - kakšnih, pa niso zapisali.
Globalni BDP bi moral močneje rasti, s povprečno 2,9-odstotno letno rastjo od 2023 pa do 2050. Pri tem bodo uspešnejše države, ki niso članice OECD, kjer bi stopnja rasti lahko bila tudi 3,7-odstotna. OECD državam napovedujejo skromnejšo, 1,6-odstotno rast.
Rezultat tega bo podvojitev globalne ekonomije, s 165 milijard dolarje v 2023 na 358 milijard v 2050.
Kdo bo povečeval povpraševanje
OPEC zato napoveduje, da bodo k rasti povpraševanja po primarni energiji največ prispevali trgi v razvoju oziroma države, ki niso pripadnice OECD. Predvidevajo, da bi okoli 30 odstotkov povpraševanja po energiji lahko prišlo iz Indije. Na drugi strani OPEC pričakuje blagi padec povpraševanja po primarni energiji v državah OECD.
OPEC predvideva, da se bo povpraševanje po vseh energentih povečalo do 2050, razen po oglju. Izpostavljajo, da bo povpraševanja po energiji vetra in sonca raslo najhitreje. Drugo največjo rast po povpraševanju bo po naravnem plinu, predvidevajo pa tudi, značajnejšo rast povpraševanja naj bi doživela tudi nafta.
Bomo še vozili na bencin in dizel?
Predvidevajo, da se bo vozni park povečal za 1,7 milijard v 2023 na 2,9 milijard v 2050, največji skok rasti pa se pričakuje v segmentu električnih vozil. Ne glede prej zapisano, so pri Opecu prepričani, da bodo vozila z notranjim zgorevanjem še naprej dominirala na cestah. Pri električnih vozilih izpostavljajo ovire, kot so električno omrežje, kapaciteto proizvodnje baterij in dostopnost kritičnih mineralov.
Fantazija in dejstva
Generalni sekretar OPEC Haithan Al-Ghais je izpostavil, da kar napoved pravi je, da "fantazija o postopnem ukinjanju nafte in plina nima nobene veze z dejstvi".
"Realen pogled na pričakovanja rasti povpraševanja zahteva adekvatne investicije v nafto in plin, za danes, jutri in še mnogo desetletji v prihodnosti," je dejal. Po njegovih besedah znašajo investicijski zahtevki samo za nafto do 2050 17,4 milijarde dolarjev: "Vsi ustvarjalci politike in zainteresirane strani bi morale delati skupaj, kako zagotoviti dolgoročno klimo, primerno za investiranje, tisto, ki dela tako za proizvajalce kot potrošnike, za razvite države in države v razvoju."
Poudaril je še, da je v napovedi 2024, predstavljeni v torek v Braziliji, poudarjajo tudi potrebe po povečanju naporov za zmanjšanje emisij, kontinuirano poboljšanje učinkovitosti in uvajanja rešitev, ki prinašajo nižje emisije ogljikovega dioksida.
Prevedel in priredil Aleksandar Lukić.