Ruski prihodki na račun izvoza nafte in zemeljskega plina so se zaradi zahodnih sankcij in upada izvoza plina v Evropo v februarju skoraj prepolovili, medtem pa je povpraševanje po poceni ruski pšenici dvakrat večje kot leto prej.
Davčni prilivi iz naslova plina in nafte so se v februarju znižali za 46 odstotkov na letni ravni in so znašali 521 milijard rubljev, plin pa je v blagajno prispeval 161 milijard rubljev, kar je 42 odstotkov manj kot leto dni nazaj, kažejo podatki ruskega finančnega ministrstva. Prihodki iz nafte in plina, ki so prejšnji mesec predstavljali dve tretjini davčnih prilivov na področju energetike, so upadli za 48 odstotkov, na 361 milijard rubljev, po izračunih Bloomberga.
Nižji naftni prilivi v državno blagajno so posledica upada cene surove nafte urals, ruske glavne izvozne mešanice, ki se prodaja s precejšnjim popustom v primerjavi z nafto brent. Z začetkom leta je Evropska unija (EU) namreč prepovedala uvoz ruske nafte in naftnih proizvodov, ki prispejo prek morja, države G7 pa so določile najvišjo dovoljeno ceno za rusko nafto pri 60 dolarjih za 159-litrski sod.
Upad davčnih prihodkov iz naslova plina je prišel po tem, ko je državni plinski velikan Gazprom znižal pretok po plinovodih v Evropo, največji izvozni trg za Rusijo. S tem so izvozne dajatve padle za 81 odstotkov, na 40 milijard rubljev, medtem ko je sprva astronomska cena plina upadala ob razmeroma visokih temperaturah za letni čas.
Prilivi iz energetskega sektorja predstavljajo približno tretjino državnega proračuna, ki je pod pritiskom enoletne vojne v Ukrajini.
Na drugi strani cveti izvoz pšenice, najpomembnejšega pridelka v Rusiji. Izvoz se je po podatkih družbe Logistic OS v januarju in februarju skoraj podvojil v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kupci so bili v začetku sezone zaradi visokih cen manj zainteresirani za pošiljke, sedaj pa se vračajo, saj je zaradi dobrega lanskega pridelka cena ruske pšenice med najnižjimi na svetu. Od vrhunca junija lani je cena upadla za dobrih 30 odstotkov.
Skupaj so v prvih dveh mesecih leta Rusi izvozili za 6,1 milijona ton pšenice, kar je približno 90 odstotkov več kot lani, še kažejo podatki Logistic OS.
Prehranske surovine niso del zahodnih sankcij proti Rusiji, a zaradi omejitev bančništva in državnih podjetij vseeno otežujejo trgovino. Medtem ko v evropskih pristaniščih stoji več sto tisoč ton ruskih gnojil, so izvozniki uspeli odposlati ogromne količine žita, še piše Bloomberg.
Rusija je v tekoči sezoni izvozila za 29,5 milijona ton pšenice, v enakem obdobju lani pa 26,7 milijona ton, za Bloomberg ocenjuje Andrej Sizov, poslovni direktor pri svetovalnem podjetju SovEcon.
S pomočjo Áine Quinn in Megan Durisin/Bloomberg.