Vročinski val: Kako se s segrevanjem Save spopadajo v Neku?

Ekstremno visoke temperature, ki so v teh dneh zajele Evropo, povzročajo preglavice tudi jedrskim elektrarnam. V francoskem podjetju za oskrbo z električno energijo Electricite de France (EDF) bodo verjetno prisiljeni zmanjšati ali ustaviti proizvodnjo jedrskih reaktorjev, saj se evropska reka Rona segreva. V skladu s francoskimi pravili mora EDF zmanjšati proizvodnjo, ko temperature reke dosežejo določene mejne vrednosti. Kako pa se segreva Sava in kakšen vpliv ima na delovanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek)?

Jedrske elektrarne namreč delujejo tako, da vodo iz rek uporabljajo za hlajenje reaktorjev, potem pa jo vrnejo v okolje. Ob vrnitvi voda ne sme imeti previsoke temperature, saj bi to vplivalo na okolje. Ob že drugem letošnjem vročinskem valu in vse nižji gladini rek se reke še hitreje segrevajo.

V preteklosti smo že bili priča primerom, ko je denimo morala jedrska elektrarna Paks na Madžarskem zmanjšati zmogljivost zaradi nizke gladine reke Donava zaradi suše. Podobno grozi tudi jedrskim elektrarnam v Franciji ob Loari in Roni.

Letos kljub vsemu drugače kot lani

Nek je junija proizvedel 520 tisoč megavatnih ur bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma v elektroenergetsko omrežje oddal 495 tisoč megavatnih ur električne energije. Pretekli mesec je bila proizvodnja za dober odstotek večja od načrtovane, so zapisali na spletni strani Neka.

Reka Sava se je zaradi delovanja Neka junija segrela povprečno za 2,1 stopinje Celzija in največ za 2,9 stopinje Celzija. Upravne omejitve namreč določajo, da maksimalen porast temperature reke Save v točki mešanja ne sme preseči treh stopinj Celzija v 24-urnem povprečju. "V tem primeru se vključijo hladilni stolpi s prisilnim hlajenjem," pojasnjujejo v Neku. 

"Hidrologija reke Save se letos za zdaj razlikuje od lanske, saj pretok še ni bil manjši kot sto kubičnih metrov na sekundo," pravijo v Krškem. Lani je Nek tudi v razmerah, ko so bile temperature ozračja izjemno visoke, pretok Save pa nizek, obratovala s polno močjo, saj so s polno zmogljivostjo delovali hladilni stolpi. "Je pa bil izkoristek elektrarne nekoliko slabši – 33,5-odstoten, medtem ko je v običajnih vremenskih razmerah 35-odstoten," so pojasnili.

Vreme vse večji dejavnik za jedrske elektrarne

O slabšem izkoristku energije v primerih ekstremnega vremena poročajo tudi iz drugih evropskih jedrskih elektrarn. Francoski EDF pričakuje, da bo do leta 2050 izgubil 1,5 odstotka jedrske proizvodnje na leto zaradi vpliva globalnega segrevanja na podlagi povprečne proizvodnje 400 teravatnih ur.

Povečano tveganje ekstremne vročine in suše zaradi podnebnih sprememb bi namreč lahko vse bolj vplivalo na jedrske elektrarne, ki za hlajenje uporabljajo vodo. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je od trenutno delujočih 442 reaktorjev 96 odstotkov vodno hlajenih.

Hladilni stolpi sicer zagotavljajo energetsko učinkovit način za odvzem toplote iz vode, ki kroži, a teh nimajo vse. Nekatere jedrske elektrarne imajo tudi velika umetna jezera za hlajenje pare nazaj v vodo. Na splošno pa strokovnjaki poudarjajo, da potrebujejo ogromne količine vode, da preprečijo pregrevanje produktov cepitve v jedru.

Zadnje poročilo o podnebnem stanju v Evropi 2022 je pokazalo, da so pomenile  izgube proizvodnje zaradi vremena približno 0,35 odstotka svetovne proizvodnje jedrske energije v letu 2022, medtem ko so pet let prej znašale 0,29 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar