.webp){kind=icon}
Cena surove nafte je v včerajšnjem trgovanju narasla. Vlagatelje skrbi povečano tveganje recesije, ki ga povzroča boj centralnih bank z inflacijo. Te z dvigovanjem obrestnih mer tvegajo upočasnitev svetovnega gospodarstva. Največje tveganje je v največjem gospodarstvu na svetu, v ZDA, kjer centralna banka Fed agresivno dviguje obrestne mere.
Severnomorska surova nafta brent za dobavo v avgustu je ob dveh zjutraj po vzhodnoameriškem času (EDT) trgovala po ceni 115,11 dolarja za 159-litrski sod. To je 0,86 odstotka več kot dan prej. Zahodnoteksaška surova nafta WTI za dobavo v juliju je ob polnoči po vzhodnoameriškem času dosegla ceno 111,52 dolarja, kar je 1,79 odstotka več kot dan prej.
Ameriški predsednik Joe Biden sicer umirja napovedi o recesiji, saj pravi, da ta ni neizogibna. V tem tednu naj bi sprejel odločitev o morebitni ukinitvi zveznega davka na pogonska goriva, saj se državljani največje svetovne ekonomije tako kot drugod po svetu spopadajo z višjimi cenami bencina in dizla.
Naftni trgi so v znamenju bika, saj cene kratkoročnih pogodb presegajo cene dolgoročnih pogodb, kar odraža povečano povpraševanje in omejeno ponudbo. Povpraševanje se veča s postopnim odpiranjem Kitajske po kovidnih zaprtjih.
Vlagatelji opazujejo tudi nadaljnje ukrepe ZDA in njenih zaveznikov proti ruskemu izvozu nafte. Ameriška zunanja ministrica Janet Yellen je povedala, da potekajo pogovori o tem. Medtem je Rusija občutno povečala izvoz na Kitajsko; v maju je Rusija postala največji dobavitelj nafte Kitajski, izvoz se je na medletni ravni povečal za 55 odstotkov na 8,4 milijona ton nafte.
