Napoved 2024: Kaj se bo dogajalo s ceno nafte in plina

Cene surove nafte so se bile podvržene slabim obetom svetovne gospodarske rasti, restriktivni denarni politiki in odločitvam skupine OPEC+ o omejevanju proizvodnje, s čimer so članice skupine poskušale ohraniti višje cene.

Cene plina so se na drugi strani znižale v prvem polletju, ko je bila zima mila, in se ponovno nekoliko okrepile jeseni ob pričakovanju kurilne sezone. Analitiki Bloomberg Adria v zvezi s plinskimi zmogljivostmi v Evropi za letošnjo zimo navajajo, da so te "v nasprotju z lanskoletno situacijo skoraj popolnjene".

Geopolitični izzivi

Evropske plinske poti v primerjavi z obdobjem pred ukrajinsko vojno so raznolike, saj je EU leta 2022 odpravila uvoz ruskega plina. V zvezi z gibanjem cen teh dveh ključnih energentov dodajajo, da nekaj pritiskov povzroča konflikt na Bližnjem vzhodu, zaradi katerega je oskrba s plinom izpostavljena tveganju, da bo prevoz (zlasti skozi Hormuško ožino) ogrožen zaradi geopolitičnih tveganj.

Po drugi strani poudarjajo obetavno dejstvo, da se Gvajana vse bolj prebija med vodilne proizvajalke naftne, Venezuela pa se je odločila za otoplitev odnosov z ZDA. Oba dogodka ob koncu leta 2023 krepita pričakovanja o nadaljnjem padcu cen nafte.

Jože P. Damijan: Pocenitev posledica manjše gospodarske aktivnosti

S to oceno se v veliki meri strinja tudi ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože P. Damijan. Za Bloomberg Adria je ocenil, da  "je v naslednjem letu mogoče pričakovati nadaljnji upad cen nafte in plina", če le ne bo prišlo do večjih geopolitičnih zapletov.

Razlog za to je po njegovem mnenju "manjše globalno povpraševanje po energentih kot posledice umirjanja gospodarske rasti ali celo stagnacije v razvitih državah", meni strokovnjak. Ob tem pa dodaja, da je večji dejavnik umiranja cen restriktivna monetarna politika večjih emisijskih bank, ki imajo posledično vpliv na gospodarsko aktivnost porabnic nafte in plina.

"Cene nafte so upadale že pred napadom Hamasa v začetku oktobra zaradi restriktivne monetarne politike in vpliva povišanih obrestnih mer na gospodarsko rast," ocenjuje Damijan.

Kakšen bo vpliv kitajskega ohlajanja?

Bloomberg navaja, da bo zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva leta 2024 prišlo do zmanjšanja porabe nafte v tej največji svetovni uvoznici tega fosilnega goriva. Kitajska naj bi v prihodnje porabila dodatnih 500 tisoč sodov na dan v naslednjem letu, kažejo ocene ocen tržnih strokovnjakov, ki jih je anketiral Bloomberg. Povečanje pomeni manj kot tretjino celotnega povečanja v letu 2023. Pri tem je zanimivo, da bo delež bencina vse manjši, saj se povečuje število električnih vozil na Kitajskem.

Tilen Šarlah, analitik: OPEC+ omejuje proizvodnjo, a ne dovolj

Finančni analitik in finančni direktor ACEX Tilen Šarlah se strinja z oceno, da so "večji portfeljski vlagatelji in trgovci z nafto redko tako medvedje razpoloženi glede obetov za surovo nafto". Večina jih namreč meni, da Savdska Arabija in njeni partnerji v kartelu OPEC+ ne morejo ali pa tudi nočejo narediti več za zmanjšanje proizvodnje, pravi, pri čemer pa je padec cen v zadnjih mesecih povezan s povečano proizvodnjo po vsem svetu.

"Kartel OPEC+ sicer omejuje črpanje, vendar te količine ne zadostujejo, da bi uravnotežili trg," ugotavlja. Pri tem navaja vpliv Libije in Irana, ki nista člana skupine in načrpata okoli 1,1 milijona oziroma 3,2 milijona sodov na dan (Iran napoveduje povečanje na 3,6 milijona sodov).

Pravi, da trenutno ni "skrbi, da je naftni kompleks v stanju ranljivosti, in je z vidika trgovcev precej dobro uravnotežen, zato so prilagodili svoje pozicije in znižali svoje ciljne cene". Glede na trenutne cene terminskih pogodb bo cena zahodnoteksaške nafte v prvem četrtletju novega leta ostala pod ravnjo 75 ameriških dolarjev. Dodatno bi bil lahko pritisk na cene večji, če se bo ohladilo gospodarstvo, meni in dodaja, da bomo na daljše časovno obdobje priča rasti povpraševanja po nafti "skoraj vsako leto", zato analitiki pričakujejo cene "bližje 100 dolarjem za 159-litrski sod".

Zemeljski plin: Čezmerna zasedenost skladiščnih zmogljivosti

"Terminske cene zemeljskega plina v Evropi se znižujejo, čeprav smo že globoko v koledarski zimi, " ugotavlja Šarlah. Poraba upada, uvoz utekočinjenega zemeljskega plina narašča in skladišča postajajo zasičena. "Zaloge plina v Evropi in Angliji so novembra dosegle rekordnih 1.136 teravatnih ur (TWh), kar je bilo 180 TWh nad predhodnim desetletnim sezonskim povprečjem," pravi. Poudarja še dejstvo, da so plinska skladišča dosegla "tehnične omejitve in so znašala neverjetnih 99,6 odstotka", kar je dobrih 10 odstotnih točk nad 89-odstotnim povprečjem v zadnjih desetih letih.

Podobno meni tudi Mitja Kastelic, direktor nabave energentov v Petrolu, ki v zvezi s cenami zemeljskega plina prav tako zaznava padajoč trend. A meni, da trenutno ni mogoče podati enoznačne ocene o tem, ali bo tako tudi v prihodnje. "Veliko bo odvisno od stanja v Aziji in potreb po energiji," pravi. Če se bodo ponudniki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) "usmerili v Azijo, potem bo Evropa morala tekmovati za te pošiljke".

Tendenca padanja je prisotna, trg se normalizira in dobavne verige so vzpostavljene na novo, pravi. Tudi za plin nadaljnje napovedi vsebujejo pogoj: trenutne cene so prebavljive, utegnejo pa se še znižati v prihajajočem letu, če ne bo novih geopolitičnih zapletov, saj se ustrezno znižuje premija za tveganje, pravi Šarlah.

Ker je kurilna sezona šele v začetnih fazah, ugotavlja, da še ni popolnoma jasno, "koliko plina bo Evropa porabila in koliko ga bo prenesla prek poletja 2024". Na podlagi sprememb skladiščenja v zadnjih desetih letih predvideva, da bodo zaloge ob koncu zime 2023/24 obsegale približno 600 TWh oziroma okoli 50 odstotkov, "kar pomeni, da ni skrbi o kakšnem energetskem šoku v Evropi". To je tudi razlog, da ne pričakuje večjih cenovnih nihanj navzgor. Vsaj ne v tolikšni meri, kot "smo jim bili priča lansko leto".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar