Zlatu se v 2023 obeta rast ob umirjanju monetarne politike

Zlato bo konec leta pričakalo blizu cenovne ravni, na kateri se je leto 2022 pričelo, torej okoli 1.800 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. V vmesnem času se je cena te žlahtne kovine približala rekordu in nato dosegla najnižjo točko v zadnjih dveh letih. Proti koncu leta cena znova raste, po mnenju analitikov pa se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje leto.

Cena zlata bi lahko v letu 2023 znova prebila mejo dva tisoč dolarjev za trojansko unčo, kot se je zgodilo marca letos, po ruski invaziji na Ukrajino, ko je cena dosegla letošnji vrh 2.050 dolarjev. Najvišja raven v zgodovini je bila dosežena leta 2020 pri ceni 2.063 dolarjev za unčo, trenutno pa se cena nahaja blizu ravni 1.800 dolarjev.

"Zlato vidimo kot največjega zmagovalca v času, ko se svet preveša v recesijo in sili centralne banke v spremembo smeri," je v poročilu zapisal višji makroekonomski strateg pri Bloomberg Intelligence Mike McGlone.

V letih 2024 in 2025 naj bi znova prišlo do padca cen, napovedujejo analitiki v Bloombergovi anketi, ki povprečno ceno za unčo zlata v 2023 napovedujejo pri 1.830 dolarjih.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je v letošnjem letu vodila najagresivnejšo politiko monetarnega zategovanja v zadnjih 40 letih, in sicer z namenom umiritve inflacije, ki v večini razvitih držav vztraja okrog desetih odstotkov, kar je petkratnik ciljne ravni centralne banke. Fedovi dvigi obrestnih mer so do zadnjega četrtletja krepili dolar v primerjavi z drugimi valutami in v primerjavi s surovinami, ki so večinoma denominirane v dolarjih. Mednje spada tudi zlato.

Proti koncu leta sta tudi Evropska centralna banka (ECB) in britanska centralna banka (BoE) postali agresivnejši pri zategovanju, kar je oslabilo dolar, cena zlata pa se je v septembru odbila z dna pri 1.622 dolarjih na unčo. Na zadnjem zasedanju je Fed umiril monetarno politiko z dvigom obrestnih mer za 50 – namesto za 75 – bazičnih točk, kar kaže na postopno umirjanje cikla v letu 2023.

Cene je v drugi polovici leta podpiralo tudi solidno povpraševanje po zlatu, predvsem s strani centralnih bank, ki so v tretjem četrtletju nakupile rekordnih 400 metričnih ton kovine, kažejo podatki Bloomberg Intelligence. Največ dodatnih nakupov so opravile banke držav v razvoju, ki so želele zmanjšati izpostavljenost sredstvom, ki so denominirana v dolarjih, in se izogniti slabšim donosom ključnih rezervnih valut.

"Čeprav pričakujemo, da se bo ta trend na globalni ravni v letu 2023 malce upočasnil, bodo sile, ki sedaj vplivajo na centralne banke, še vedno prisotne naslednje leto in dlje. Letni nakupi bi tako lahko ostali nad povprečjem," sta v poročilu zapisala analitika za kovine pri Bloomberg Intelligence Grant Sporre in Emmanuel Munjeri.

V letu 2022 bi transakcije lahko dosegle 750 ton, kar je precej nad lanskoletnim povprečjem 513 ton.

Zlato se najbolj sveti v času stagflacije

Glede na raziskave Svetovnega odbora za zlato (World Gold Council, angl.) je bila med razredi sredstev v obdobjih stagflacije najuspešnejša rumena kovina, medtem ko so imele delnice največ težav. Stagflacija je po oceni Bloomberg Intelligence razumen scenarij za prvo polovico leta 2023.

Medtem ko je osrednji ameriški indeks S&P 500 v letošnjem letu izgubil približno 18 odstotkov, je zlato končalo blizu izhodišča.

Zlato se dobro obnese tudi v recesijah, ki jih povzročijo zunanji šoki. Zgodovinsko gledano je žlahtna kovina "premagala" trg v času naftnih kriz v 70. letih in v času covida-19. Podoben zunanji šok predstavljata vojna v Ukrajini in z njo povezana energetska kriza, ki bosta še nekaj časa zavirali gospodarsko rast in obenem ohranjali inflacijo na visoki ravni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar