Evropa uvaža veliko goriva iz ZDA. Kaj bi se zgodilo, če Washington uvede izvozne omejitve?

Naraščajoče cene bencina v ZDA in rekordne cene dizelskega goriva znova obujajo možnost, da bi predsednik Donald Trump v mesecih pred vmesnimi volitvami uvedel ukrepe za omejitev inflacije cen goriv.

Administracija je letos že sprejela ukrepe, kot je začasna opustitev stoletja starega pomorskega zakona, da bi olajšala prevoz nafte. Toda kot malo verjetna, vendar ne povsem nemogoča zamisel se vedno znova pojavlja še en ukrep: prepoved ameriškega izvoza ključnih naftnih derivatov, vključno z dizelskim gorivom in/ali bencinom.

V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj se ta zamisel pojavlja ter kaj bi pomenila za cene goriv in svetovne energetske trge.

Zakaj zdaj?

ZDA doslej še nikoli niso prepovedale izvoza naftnih derivatov, kot sta bencin in dizelsko gorivo, toda vojna v Iranu in motnje v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino so povzročile največjo motnjo v oskrbi z energijo v zgodovini. Poleg tega so obnovljeni spopadi med Ukrajino in Rusijo otežili dobavo iz te regije. Zaradi vsega tega so maloprodajne cene dizelskega goriva v ZDA prvič doslej presegle šest dolarjev za galono. Cena bencina medtem presega štiri dolarje za galono, kar je največ za ta čas v letu. Te cene pred novembrskimi volitvami obremenjujejo denarnice potrošnikov in širše gospodarstvo ter krepijo inflacijske pritiske.

Ameriški proizvajalci goriv proizvajajo naftne derivate s skoraj rekordno hitrostjo, vendar to le malo prispeva k obnavljanju zalog in zniževanju stroškov v svetu, kjer cene določajo globalni geopolitični dogodki in motnje v pretoku surovin.

Trump je jasno povedal, da želi nižje cene goriv na ameriških bencinskih črpalkah. Toda ker proizvodnja že dosega svoje zmogljivostne omejitve in so bili nekateri ukrepi že sprejeti, administraciji ostaja le malo možnosti za znižanje stroškov, dokler se nadaljujejo spopadi na Bližnjem vzhodu ter med Rusijo in Ukrajino.

V ZDA deluje približno 130 rafinerij. Prejšnji teden so vsak dan predelale nekaj manj kot 18 milijonov sodov nafte v goriva, vključno z bencinom, dizelskim in letalskim gorivom. Ameriški vozniki in industrija so porabili večino proizvodnje, vendar so skoraj tri milijone sodov ključnih pogonskih goriv na dan izvozili. Prav ta izvoz je v središču razprave o morebitni prepovedi.

Svetovalna družba Rapidan Energy Group verjetnost omejitve izvoza ocenjuje na 35 odstotkov. Čeprav je ta verjetnost majhna, že vsaka možnost uvedbe izvoznega nadzora vzbuja strah v industriji, ki takšnemu ukrepu že dolgo nasprotuje kot slabi politiki.

Kakšne bi bile morebitne posledice?

Strokovnjaki se na splošno strinjajo, da bi izvozne omejitve sčasoma dejansko zvišale cene goriv v ZDA. To je leta 2022 v pismu takratni ministrici za energijo Jennifer Granholm navedla lobistična skupina naftne industrije American Petroleum Institute. Enako je v poročilu v začetku letošnjega leta ugotovil Center za strateške in mednarodne študije. Do podobnih ugotovitev sta glede sorodnega vprašanja omejevanja izvoza surove nafte prišli tudi centralna banka Fed v Dallasu in Center za globalno energetsko politiko Univerze Columbia, ki je sklenil, da bi se ukrep izjalovil.

Velika težava je v tem, da so ameriške rafinerije, ki so večinoma skoncentrirane ob Mehiškem zalivu, prilagojene izvoznim trgom. Naftovodi, po katerih bi bilo mogoče zaloge iz te regije prepeljati v druge dele države, že obratujejo s polno ali skoraj polno zmogljivostjo. Prevoz goriv omejuje tudi majhna razpoložljivost tankerjev na svetovnem trgu.

"Rafinerije ob Mehiškem zalivu bi ob nedobičkonosnem poslovanju, ki bi najverjetneje ustvarjalo izgubo, neizogibno močno zmanjšale dejavnost, predelale manj surove nafte kot prej in dobavile manjše količine naftnih derivatov," je v poročilu zapisal Center za strateške in mednarodne študije. To bi pomenilo "manjšo domačo ponudbo bencina, kot bi je bilo brez prepovedi, kar bi delno ali v celoti izničilo začetno povečanje zalog in povzročilo pritisk na rast prav tiste cene, ki naj bi jo prepoved znižala".

Ameriški nadzor nad izvozom bi imel velike posredne učinke tudi na svetovne energetske trge. Evropa, ki se zaradi razmer med Rusijo in Ukrajino že spoprijema z napetostmi pri oskrbi z gorivi, bi doživela dodatne motnje. Enako bi veljalo za Azijo, ki ima zaradi bližnjevzhodnega konflikta težave pri zagotavljanju zadostnih zalog. Obe regiji sta letos postali vse bolj odvisni od ameriških dobav.

Kakšna je verjetnost prepovedi?

Vodilni Trumpovi uradniki za energetiko so doslej poskušali zmanjšati pomen te zamisli. Minister za energijo Chris Wright pred kratkim ni izrecno izključil prepovedi, nato pa poudaril osredotočenost na proizvodnjo in ohranjanje čim večjega pretoka energije. To je na splošno skladno s Trumpovo širšo energetsko politiko – omejevanjem regulacije in sproščanjem proizvodnje.

Notranji minister Doug Burgum je nato v četrtek na konvenciji republikanskega nacionalnega odbora dejal, da so "na mizi vse zamisli". Toda podobno kot Wright je tudi on ponovno poudaril prizadevanja za povečanje domače proizvodnje in opozoril, da lahko nadzor nad izvozom dejansko zviša domače cene.

O tej zamisli so nazadnje resno razpravljali leta 2022, med predsedovanjem Joeja Bidna, ko so se zaradi vojne v Ukrajini zvišale cene energije. Uradniki Bele hiše so takrat ameriško ministrstvo za energijo prosili, naj analizira morebitne posledice takšnega nadzora izvoza. Zahteva je sledila napetemu srečanju s predstavniki industrije, na katerem so Granholm in drugi uradniki vodilne pozvali, naj omejijo prodajo v tujino, ter omenili možnost uvedbe omejitev. Prepovedi niso nikoli uvedli.

To nekaterih velikih porabnikov goriva ni odvrnilo od ponovnega lobiranja. Vodstvo organizacije American Loggers Council je ta teden za Fox Business dejalo, da bi moral Trump začasno ustaviti izvoz dizelskega goriva. "Za poln rezervoar tovornjaka za prevoz lesa je treba odšteti 1.350 dolarjev," je dejal izvršni direktor Scott Dane. "V težavah smo."

Nadzor nad izvozom energije prav tako ne bi bil brez precedensa. Čeprav ZDA doslej niso omejevale izvoza goriv, je od leta 1975 do 2015 veljala 40-letna prepoved izvoza nafte. Toda prav poznejša odprava te prepovedi je eden od razlogov, zakaj je omejitev izvoza goriv malo verjetna. ZDA so zdaj, ko svojo nafto izvažajo, postale pomemben dobavitelj energije gospodarstvom po vsem svetu, kar podpira Trumpov program ameriške "energetske prevlade".