Ameriški Fed ohladil zlato, a velike banke še vedno vidijo prostor za rast

Zlato je po rekordnem začetku leta izgubilo del zagona, saj vlagatelji ponovno tehtajo možnost bolj zaostrene denarne politike v ZDA. Goldman Sachs in Deutsche Bank sta zato prilagodila napovedi za ceno zlata, a kljub kratkoročnim tveganjem ostajata srednjeročno pozitivni do plemenite kovine.

Goldman Sachs je svojo napoved gibanja cene zlata za konec leta znižal za 500 dolarjev na unčo na 4.900 dolarjev. Deutsche Bank je v osnovnem scenariju nekoliko nižje pri 4.800 dolarjih za unčo v zadnjem četrtletju. Obe napovedi sta še vedno nad trenutno ravnjo okoli 4.165 dolarjev za unčo, vendar pomenita previdnejši ton po močnem vzponu zlata.

Glavni razlog za spremembo razpoloženja je ameriška centralna banka. Gibanje cene zlata je vse bolj odvisno od pričakovanj glede obrestnih mer, manj pa od geopolitičnih tveganj, ki so v prvem delu leta sprva podpirala povpraševanje po varnih naložbah. Vojna na Bližnjem vzhodu je dvignila cene energentov in okrepila inflacijska pričakovanja, kar je trge prisililo v ponovno oceno, ali bo Fed res lahko zniževal obrestne mere.

Deutsche Bank je prilagodila tudi napovedi za druge plemenite kovine. Za srebro v zadnjem četrtletju pričakuje ceno okoli 73 dolarjev za unčo, za platino 1.920 dolarjev, za paladij pa 1.450 dolarjev za unčo.

Goldman Sachs: strukturno pozitiven, taktično previden

Goldman Sachs je bil v zadnjih letih eden najglasnejših zagovornikov zlata na Wall Streetu, zato popravljena napoved pomeni rahel premik v tonu, ne pa popolnega obrata. Analitika Lina Thomas in Daan Struyven sta zapisala, da pogled banke na zlato ostaja "strukturno pozitiven, vendar taktično previden".

Nižja ciljna cena je predvsem posledica manjših pričakovanj glede prilivov v borzno trgovane sklade, podprte z zlatom. Ti ETF-ji so pomemben kanal investicijskega povpraševanja, njihovi prilivi pa se običajno okrepijo, ko vlagatelji pričakujejo nižje obrestne mere ali večjo makroekonomsko negotovost.

Goldman Sachs zdaj ne vidi več Feda kot dejavnika, ki bi leta 2026 podpiral zlato z zniževanjem obrestnih mer. Če bi ameriška centralna banka obrestne mere celo zvišala, bi lahko po oceni banke povpraševanje po zlatu kot zaščiti pred makroekonomskimi tveganji trajneje upadlo, cena pa bi lahko do konca leta zdrsnila na 4.400 dolarjev za unčo.

Deutsche Bank: osnovni scenarij 4.800 dolarjev

Tudi Deutsche Bank je znižala profil napovedi za plemenite kovine. V osnovnem scenariju pričakuje, da bo zlato v zadnjem četrtletju doseglo povprečno ceno okoli 4.800 dolarjev za unčo. Ta scenarij temelji na predpostavki, da Fed obrestne mere za zdaj ohrani nespremenjene.

V bolj negativnem scenariju, v katerem bi trgi začeli vračunavati tri do štiri dodatna zvišanja obrestnih mer, pa bi lahko zlato po oceni Deutsche Bank zdrsnilo proti 3.800 dolarjem za unčo.

Po mnenju banke je bil prav ponovni premik pričakovanj glede Feda glavni razlog za padec zlata. Sprva je bilo gibanje cene bolj povezano z energetskim šokom zaradi vojne med ZDA in Iranom, nato pa je prevladal vpliv pričakovanj glede ameriške denarne politike.

Na razpoloženje je vplivalo tudi prvo zasedanje Feda pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha. Ta je poudaril, da mora Fed ponovno vzpostaviti cenovno stabilnost, kar so vlagatelji razumeli kot bolj jastrebji signal. Višje obrestne mere so za zlato neugodne, saj povečujejo oportunitetni strošek držanja sredstva, ki ne prinaša obresti.

Kratkoročni tokovi niso spodbudni

Deutsche Bank opozarja, da kratkoročni investicijski tokovi trenutno niso naklonjeni zlatu. Sredstva v zlatih ETF-jih v ZDA, Evropi, na Kitajskem, Japonskem in v Indiji so dosegla novo najnižjo raven letos. Tudi odprti interes pri terminskih pogodbah za zlato je na 17-letnem dnu, neto dolge pozicije pa so bližje letošnjemu dnu kot vrhu.

Dodatno tveganje prihaja iz Azije. Na Kitajskem se je premija domačega zlata glede na Comex obrnila v manjši diskont, kar nakazuje, da kitajsko uvozno povpraševanje morda ne bo več tako močna opora trgu. V Indiji pa bi lahko povpraševanje omejil dvig dajatev na uvoz zlata.

Kljub šibkejšim kratkoročnim tokovom obe banki kot ključno podporo za zlato izpostavljata centralne banke. Goldman Sachs pričakuje, da bodo centralne banke letos kupovale približno 50 ton zlata na mesec, prihodnje leto pa okoli 40 ton mesečno.

Tudi Deutsche Bank ocenjuje, da je povpraševanje centralnih bank najmočnejši strukturni steber za zlato. Od leta 2022 se je tempo nakupov povečal, predvsem centralne banke držav v razvoju pa naj bi imele še prostor za povečevanje deleža zlata v rezervah.

Drugi dolgoročni dejavnik, ki podpira zlato, je rast javnega dolga. Deutsche Bank ocenjuje, da hitra rast ameriškega javnega dolga ostaja strukturno pozitivna za zlato, saj krepi povpraševanje po zavarovanju pred dolgoročnimi makroekonomskimi tveganji.