Antikripto Slovenija: Od zibelke kriptoplačil do regijske cokle

V zadnjih nekaj letih je kriptotrg doživel močan preporod. Tržna kapitalizacija tega sektorja se je od julija 2023 do danes več kot potrojila, pomembni premiki pa so se zgodili tudi na področju regulacije. Največ pozornosti so vzbudile odločitve ameriških regulatorjev, ki so v začetku leta 2024 omogočili institucionalnim investitorjem vstop na trg digitalnega premoženja, sedanja vlada pa še naprej krepi kredibilnost te vrste premoženja.

Čeprav globalni trendi nakazujejo naraščajočo uporabo kriptovalut kot plačilnega sredstva v trgovini na drobno, je stanje v državah regije Adria različno, saj vlade še poskušajo najti soglasje med novostmi in zakonskimi predpisi.

Medtem ko je za Severno Makedonijo vprašanje regulacije digitalnega premoženja še vedno nerešeno in plačila s kriptovalutami zaenkrat niso možnost, v Bosni in Hercegovini (BiH) ter na Hrvaškem za te transakcije ni ovir.

Pri Sloveniji in Srbiji se zapleta z novimi predpisi, ki v teoriji predvidevajo tudi takšno možnost, vendar jo je v praksi skoraj nemogoče uresničiti.

Težave Slovenije

Kot za Bloomberg Adria pojasnjuje predsednica organizacije Blockchain Alliance Europe Tanja Bivic Plankar, je primer Slovenije specifičen.

V Sloveniji se je namreč s kriptovalutami lahko plačevalo od leta 2019. "Med plačevanjem s kriptovalutami je trgovec, odvisno od ponudbe ponudnika plačilnih storitev, lahko izbiral, ali bo prejel kripto ali fiat valuto na račun," se spominja Bivic Plankar.

Na začetku leta 2025 je v Sloveniji obstajalo okoli 2.500 lokacij, kjer je bilo mogoče izvesti plačilo v kriptovaluti, vendar od 16. junija v državi ni nobenega takšnega objekta več.

"Zakaj? V največji meri zaradi evropske direktive (EU Travel Rule), ki zahteva KYC za vsako transakcijo kriptovalut. Za transakcije v fiatu je KYC potreben za transakcije nad pet tisoč evri znotraj evroobmočja. Poleg tega bodo od 30. decembra letos vsi ponudniki kriptostoritev (angl. Crypto Assets Service Providers - CASPs) morali imeti tudi licenco MiCA (angl. Markets in Crypto-Assets Regulation - evropska regulativa o kriptotrgih)."

Bloomberg

Po besedah sogovornice so podjetja, ki so se v Sloveniji ukvarjala s kriptostoritvami, zato preprosto preusmerila delovanje na regije zunaj EU.

"Nov zakon, ki je trenutno v obravnavi v parlamentu in ureja vprašanja obdavčitve kriptovalut, situacije ne izboljšuje, ker od vseh imetnikov kriptovalut zahteva podrobno beleženje transakcij - za vsak satoshi, ki ga potrošite. Iz države, ki je bila zibelka inovacij na področjui kriptoplačil, smo postali država, ki je izgubila vse možnosti plačevanja s kriptom," ugotavlja Bivic Plankar.

Tudi v Srbiji ne gre gladko

V Narodni banki Srbije (NBS) navajajo, da v državi v skladu z Zakonom o digitalnem finančnem premoženju z virtualnimi valutami in drugimi digitalnimi sredstvi ni mogoče plačevati blaga ali storitev v maloprodaji z neposrednim prenosom sredstev med potrošnikom in trgovcem.

"Če želi kupec plačevati z virtualnimi valutami, ki jih poseduje, za blago ali storitve določenega trgovca, mora ta trgovec najeti specializiranega ponudnika storitev, ki ima dovoljenje NBS za opravljanje storitve sprejemanja virtualnih valut in ki bo izvajal pretvorbo virtualnih valut v dinarje. Tako bi trgovec na svoj tekoči račun prejel izključno dinarje, ne pa virtualnih valut, ker so pravne osebe in podjetniki dolžni poslovati prek tekočega računa v dinarjih," pojasnjujejo v centralni banki.

Depositphotos

Torej prodajalcu ni treba pridobiti dovoljenja za sprejemanje virtualnih valut, temveč le angažira ponudnika storitev, ki je dobil dovoljenje NBS za sprejemanje digitalnih plačil. V Srbiji trenutno poslujeta dve kriptomenjalnici - ECD in Crypto12, ki sta pooblaščeni za zagotavljanje določenih storitev, povezanih z virtualnimi valutami, vendar med njima ni omenjene storitve sprejemanja teh valut.

"Dokler kakšna gospodarska družba ne izpolni pogojev in ne dobi dovoljenja za zagotavljanje storitve sprejemanja virtualnih valut, v Republiki Srbiji ne bo mogoča zamenjava virtualnih valut za kupljeno blago ali zagotovljene storitve. Razlog, zakaj še vedno ni mogoča zamenjava virtualnih valut za blago ali storitve v Republiki Srbiji, je torej izključno ta, da nobena gospodarska družba ni izpolnila predpisanih pogojev za zagotavljanje te storitve," poudarjajo v NBS.

Sicer je treba povedati, da je pred sprejemom omenjenega zakona več podjetij v državi sprejemalo kripto kot plačilno sredstvo.

Soustanovitelj ECD Aleksandar Matanović navaja, da na eni strani ocenjujejo, da so zahteve regulatorja za pridobitev licence za to storitev precej ostre, po drugi strani pa tudi, da je zanimanje za tak način plačevanja v trgovini na drobno precej slabo tako pri trgovcih kot pri kupcih.

Aleksandar Matanović; Foto: Bloomberg Adria TV

"Pri tem mislim predvsem na plačevanje na fizičnih lokacijah. Objektivno kriptovalute tam ne ponujajo nobenih posebnih prednosti v primerjavi s standardnimi načini plačevanja. Glavna prednost kriptovalut se kaže v čezmejnih spletnih transakcijah, saj so hitrejše in cenejše v primerjavi s konkurenco, ne pa pri plačevanju pijač v kavarnah," pravi sogovornik.

Po njegovih podatkih tudi v državah, kjer je plačevanje s kriptovalutami v maloprodaji dovoljeno, zelo malo trgovcev in potrošnikov to možnost dejansko uporablja.

Kot dodatno težavo v Srbiji izpostavlja dejstvo, da bi bilo vsako plačilo s kriptovalutami v trgovini označeno kot obdavčljiv dogodek. "Predstavljajte si, da nekdo plača gorivo, nato pa mora izpolnjevati davčno napoved zaradi tega plačila. Veliko lažje je preprosto plačati z gotovino ali kartico."

Da je zapletenost davčnega sistema ena od ključnih ovir, izpostavlja tudi ustanovitelj in izvršni direktor računovodske agencije MNP Advisory Miloš Praštalo. "Država mora po veljavni zakonodaji pobrati 15 odstotkov davka na kapitalski dobiček, če se bodo takšne transakcije izvajale," pravi. To je resnična težava, in zato je najbrž vse v zastoju, ocenjuje, "ker takšno podrobno beleženje preprosto ni izvedljivo." 

Kot dodaja, to pomeni, da je treba najprej dopolniti oziroma spremeniti zakonsko določbo. "Na primer z uvedbo oprostitve davčne obveznosti v takšnih primerih ali pa z iskanjem katere druge ustrezne rešitve za to problematiko," pojasnjuje Praštalo.

Ko pojasnjuje pogoje, ki jih morajo podjetja izpolniti za pridobitev dovoljenja NBS za sprejemanje digitalnih sredstev, Praštalo poudarja, da se od njih zahteva spoštovanje strogih postopkov KYC/AML (angl. Know Your Customer - poznaj svojo stranko; Anti-Money Laundering - preprečevanje pranja denarja).

Ta izziv bi lahko rešili z zahtevo, da mora imeti vsaka fizična oseba, ki želi plačevati s kriptovalutami, aplikacijo licencirane kriptomenjalnice in mora biti pri tej že verificirana.

Praksa na Hrvaškem in v BiH

Vodilno podjetje na Hrvaškem je Electrocoin, ki za Bloomberg Adria navaja, da ima v svojem omrežju več kot 300 partnerjev in več kot tri tisoč prodajnih mest (vključno s fizičnimi in digitalnimi platformami).

"Electrocoin na Hrvaškem, pa tudi v celotni regiji SEPA, omogoča trgovcem sprejemanje kriptoplačil prek platforme PayCek z avtomatsko pretvorbo v evre. V tem procesu kupec, ki želi plačati za proizvod ali storitev s kriptovalutami, pošlje kripto z branjem QR-kode, trgovec pa po obdelavi transakcije vedno prejme evre na svoj bančni račun. Za trgovce, ki želijo prejeti svoja plačila v kriptovalutah in jih obdržati brez pretvorbe v evre, je ta storitev na voljo prek menjalnice Electrocoin," razlagajo.

V obeh primerih je treba odpreti transakcijski račun v sistemu PayCek, kupci pa se verificirajo glede na znesek transakcije. "Na primer za nakup živil v supermarketu v vrednosti sto evrov verifikacija ne bo potrebna, medtem ko bo za nakup avtomobila verifikacija kupca obvezna. Pravila verifikacije sledijo določbam zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma."

V Electrocoinu dodajajo, da se obdavčevanje kriptovalut na Hrvaškem ureja po načelu obdavčitve kapitalskega dobička po 12-odstotni stopnji, vendar le ob pogoju, da se sredstva konvertirajo v tradicionalno valuto v dveh letih od pridobitve. Po teh dveh letih dobiček ni več obdavčen, pravijo sogovorniki.

Bloomberg

"To načelo se enako uporablja za trgovanje s kriptovalutami kot za plačevanje s kriptovalutami. V obeh primerih ima lastnik virtualnega kapitala obveznost vložiti davčno napoved," pojasnjujejo pri Electrocoinu.

Sicer je letni obseg plačil pri končnih trgovcih, ki uporabljajo PayCek, približno osem milijonov evrov, zanimivo pa je, da ne glede na nihanje cen kriptovalut (kar je pomemben dejavnik za nakup in prodajo kriptovalut), plačila s kriptovalutami rastejo tako na njihovi platformi kot na svetovni ravni. "Podatki o kontinuiranem povečanju obsega in števila transakcij kažejo, da poleg uporabnikov, ki na kripto gledajo kot na naložbeno sredstvo, obstaja naraščajoče število uporabnikov, ki kriptovalute uporabljajo za plačevanje širokega nabora življenjskih potrebščin," sklepajo.

V BiH lahko s kriptovalutami tako rekoč kupite vse od igle do lokomotive v več mestih ter na številnih spletnih platformah.

Transakcije omogoča aplikacija Lova, ki jo je razvilo podjetje Digital Assets Management iz Banjaluke. Isto podjetje stoji tudi za prvo kriptoborzo in kriptomenjalnico v tej državi, Balkan Crypto Exchange.

Depositphotos

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar