Leto 2023 je bilo na finančnih trgih občutno boljše kot leto 2022, ko je sunkovita sprememba denarne politike največjih centralnih bank povzročila močno znižanje tečajev večine naložbenih razredov. "Do pričakovanih znižanj obrestnih mer smo bolj zadržani, letne donosnosti bodo verjetno nekoliko nižje kot lani. Še vedno pa lahko pričakujemo, da bodo letne donosnosti višje od zajamčene," ocenjujejo v Modri zavarovalnici.
Lani je bila minimalna zajamčena donosnost 0,4-odstotna, medtem ko je bila od januarja do decembra 2022 pri 0,03 odstotka na letni ravni. Glede na predlog pa bo za letošnje leto precej višja. Finančno ministrstvo jo izračuna vsako leto posebej, objavi pa običajno do konca januarja.
Za leto 2024 se pričakuje višja stopnja jamstva zaradi dviga zahtevanih donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev po vsem svetu, ne samo tistih, katerih izdajatelj je naša država. Pokojninske družbe so ob koncu leta 2023 ocenjevale, da bi minimalna zajamčena donosnost lahko bila dober odstotek.
Preberi še
Pokojninski skladi: Zajamčena donosnost v 2024 bistveno višja
Finančno ministrstvo jo izračuna vsako leto posebej, objavi pa jo do konca januarja.
08.11.2023
Države, kjer se je najbolje upokojiti
Avtorji poročila ugotavljajo, da noben sistem ni popoln in da se vsi soočajo z izzivi.
22.10.2023
Doseganje zajamčene donosnosti za pokojninske sklade lani hud preizkus
Večina skladov je lani za zagotavljanje zajamčene donosnosti uporabila rezerve.
30.01.2023
Niso se veliko ušteli, saj predlog finančnega ministrstva minimalno zajamčeno donosnost postavlja pri 1,05 odstotka na letni ravni oziroma 0,0875 odstotka na mesečni ravni.
Najvišja donosnost leta 2023: 21 odstotkov delniškega sklada Zavarovalnice Triglav
Leto 2022 je bilo za upravljavce pokojninskih skladov izredno zahtevno. Težko je bilo namreč najti naložbeno skupino, ki je prinesla pozitivno donosnost. Dva glavna naložbena razreda – delniški in obvezniški – sta imela precejšnje negativne donosnosti. Vsi pokojninski skladi z izjemo zajamčenih so leto končali v rdečem.
Po negativni donosnosti delniških in obvezniških naložb leta 2022 je lani prišlo do preobrata in so tako vodilni globalni delniški kot tudi obvezniški indeksi dosegli zelo pozitivne donosnosti. V letu 2023 je globalni delniški indeks MSCI ACWI zabeležil donosnost v višini 16 odstotkov, medtem ko je leta 2022 upadel za 14 odstotkov.
Lani se je sicer nadaljevalo višanje obrestnih mer centralnih bank. "Proti koncu leta se je začelo v tečaje vgrajevati pričakovanja o koncu cikla zaostrene denarne politike, decembra pa celo o pričakovanju nižanja obrestnih mer v letu 2024, kar je povzročilo še dodaten dvig tečajev," pravijo v Modri zavarovalnici. S tem se strinjajo tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer dodajajo, da je bil glavni razlog napovedi o nižjih obrestnih merah zniževanje stopnje inflacije.
Medtem v Prvi pokojninski družbi poudarjajo, da lani ni prišlo do pričakovane recesije, tveganje inflacije pa se je zmanjšalo hitreje, kot se je sprva predvidevalo. "Globalno gospodarstvo se je izkazalo za odporno, kar povečuje zaupanje vlagateljev, da bodo pozitivni dejavniki iz leta 2023 še naprej prevladovali tudi leta 2024," pravi Martin Podberšič, vodja oddelka upravljanja premoženja pri Prvi pokojninski družbi.
Najbolje je lansko leto končal delniški sklad Zavarovalnice Triglav PDPZ Drzni, ki je dosegel 21-odstotno donosnost. Sledil je delniški sklad Pokojninske družbe A, ki je dosegel 16-odstotno donosnost. Na tretje mesto se je uvrstil dinamični sklad Save pokojninske družbe s 14,9-odstotno donosnostjo.
"Dinamični sklad s pretežno delniško naložbeno politiko je preteklo leto sklenil z velikim donosom, skladno z donosnostjo delniških primerjalnih indeksov. Visoko donosnost je dosegel tudi uravnoteženi sklad, v katerem so delniške in obvezniške naložbe," je dejala Irena Kovačič, direktorica sektorja spremljave naložb pri Savi pokojninski družbi.
Zajamčena donosnost močno presežena
Minimalna zajamčena donosnost lani je bila 0,4 odstotka, vsi zajamčeni pokojninski skladi pa so jo močno presegli. Najvišjo, več kot petodstotno donosnost so dosegli zajamčeni skladi Zavarovalnice Triglav, Prve pokojninske družbe in Modre zavarovalnice.
Zajamčeni sklad je primeren za zavarovance, ki želijo konservativno naložbeno politiko brez večjih nihajev in z zmerno dolgoročno rastjo prihrankov. Kljub temu je treba zajamčeno donosnost postaviti v okvir trenutno vztrajno povišane inflacije, ki zmanjšuje vrednost denarja.
Kako težko bo minimalno zajamčeno donosnost dosegati letos
Letos bo minimalna zajamčena donosnost presegala odstotek. V letu 2022 je večina skladov za zagotavljanje zajamčene donosnosti uporabila rezerve, ki so se oblikovale v času, ko je doseženi donos presegel zajamčenega, oziroma so oblikovali posebne rezervacije. Se bo scenarij ponovil?
"Glede na porast cen obveznic v letu 2023 se je znižala njihova donosnost, nove naložbe v ta segment pa bodo v prihodnje prinašale nižje donose," poudarja Kovačič iz Save pokojninske. Pričakovano zajamčeno donosnost bo tako težje doseči tudi zaradi njene višine, ki bo bistveno višja, kot je bila leta 2023. Zato so se na pričakovane tržne razmere prilagodili že v preteklih dveh letih, ko so povečali delež dospelostno vrednotenih dolžniških naložb.
Podobno menijo tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer pričakujejo, da se bo tudi leta 2024 nadaljeval pozitivni trend na delniških trgih, vendar bodo donosi manjši kot lani. "Regijsko smo še naprej najbolj optimistični za delniške trge v ZDA, sektorsko pa za finance, informacijsko tehnologijo, komunikacijske storitve in zdravstvo," so zapisali.
V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da so trenutne zahtevane donosnosti obveznic, ki zajemajo večino portfelja sklada z jamstvom, dovolj visoke, da ne bo prihajalo do težav pri zagovarjanju zajamčene donosnosti.
Optimistični so tudi v Prvi pokojninski družbi. "Globalni obvezniški trgi letos obetajo solidne donosnosti vlagateljem, kar bo pozitivno vplivalo tudi z vidika zagotavljanja zajamčenega donosa pokojninskih skladov," menijo.
Ob tem letos po srednjem scenariju ne pričakujejo recesije. "Če pa bi do nje vendarle prišlo, bo ta verjetno zgolj blaga in bo kmalu povzročila občutno ohlapnejšo denarno politiko," napovedujejo v Prvi pokojninski družbi.
Napovedi ekonomistov kažejo na nadaljevanje trenda zniževanja inflacije na najpomembnejših globalnih trgih, kar pomeni, da bodo centralne banke čez leto lahko začele zniževati obrestne mere. "To pa je dobra napoved za delniške naložbe," ocenjujejo.
Pozitivno v leto 2024 gledajo tudi pri Generali zavarovalnici. "Glede višine zajamčenega donosa ne pričakujemo posebnosti, če bo leto 2024 v okviru pričakovanj," so zapisali. Letos pričakujejo obrat monetarnih politik centralnih bank z zniževanjem ključnih obrestnih mer. "Realne obrestne mere bodo ostale pozitivne in bodo s tem vlagateljem v obvezniške naložbe zagotavljale privlačnejše investicijsko okolje," menijo.
Za delniške trge se v letu 2024 pričakuje pozitivno leto dveh različnih polovic. V prvi polovici leta se pričakuje blaga recesija in negotovost vlagateljev, tudi zaradi volitev v nekaterih velikih državah (ZDA, Evropa unija, Indija itd.). "Proti koncu leta 2024 pa pričakujemo boljšo gospodarsko sliko, rast optimizma ter manj politične negotovosti in s tem vrnitev optimizma na trge, tako da bomo leto 2024 zaključili v pozitivnem tonu," pravijo na Generali Zavarovalnici.
.webp){kind=icon}
