Borzni pregled: evropske indekse žene orožje, nemška industrija, Wall Street brez 'božičnice'

Teden, ki je povezal iztekajoče leto in prve korake v 2026, je na globalnih kapitalskih trgih postregel z mešanico praznične likvidnostne suše in strateškega pozicioniranja vlagateljev, ki že zrejo v prihajajočo sezono četrtletnih poročil.

Medtem ko so ameriški indeksi po silovitem letnem finišu v prvih dneh januarja pokazali nekaj znakov utrujenosti in konsolidacije, je stara celina novo leto začela z absolutnimi rekordi, slovenski borzni parket pa je po spektakularni 50-odstotni letni rasti v zadnjih dneh miroval.

Surovinski bik

Osrednja makroekonomska zgodba tedna in pravzaprav celotnega preteklega leta ostajata monetarna politika in njen vpliv na vrednotenja tveganih naložb. Ameriška centralna banka Fed je s ključno obrestno mero, ki se giblje okoli 3,6 odstotka, uspešno orkestrirala tako imenovani mehak pristanek, kar je vlagateljem dalo krila. Tretje četrtletje 2025 je v ZDA postreglo s presenetljivo 4,3-odstotno gospodarsko rastjo, kar je ustvarilo skoraj idealno okolje za delniške trge.

Na delniških trgih v ZDA še naprej prevladujeta trenda AI in proizvodnje čipov, ki znova narekujeta razpoloženje vlagateljev. Dražijo se tudi plemenite kovine, še eno vroče področje vlaganja v letu 2025. Največ dogajanja pa je ob začetku novega leta na surovinskih trgih. Promptno zlato je pridobilo 1,3 odstotka, srebro pa je poskočilo za 2,5 odstotka in nadgradilo najboljšo letno donosnost od leta 1979. Povzpela se je tudi cena bakra, poroča Bloomberg.

Medtem ko na eni strani monetarna politika, makroekonomski kazalci in bum AI vlagatelje navdajajo z optimizmom, so na drugem koncu spektra skrbi prav tako prihodnja usmeritev denarne politike z napovedanimi menjavami na vrhu Feda, visoka vrednotenja tehnoloških podjetij ter nadaljevanje geopolitičnih napetosti (nazadnje sobotni napad ZDA na Venezuelo).

Vlagatelji na evropskih trgih prepoznavajo, da so evropske delnice v primerjavi z ameriškimi tehnološkimi velikani, katerih vrednotenja so napihnjena zaradi evforije okoli AI, privlačnejše. To se je kristaliziralo prav v prvem trgovalnem dnevu leta 2026, ko so evropski indeksi prehiteli svoje ameriške tekmece.

 

 

Ameriški čiparji navzgor, zdrs Tesle

Na Wall Streetu je indeks S&P 500 leto 2025 zaključil pri vrednosti 6.845,50 točke, kar pomeni 16,4-odstotno letno rast, medtem ko je tehnološki Nasdaq v istem obdobju pridobil več kot 20 odstotkov. Rast beležita že tri leta zaporedoma, kar se ni zgodilo vse od leta 2021, navaja Reuters. Vendar pa je teden med božičem in novim letom minil v znamenju nizkega prometa in tehničnih popravkov.

Indeksa Dow in S&P 500 sta v petek končala z rastjo, s čimer sta leto 2026 začela s prekinitvijo štiridnevnega niza izgub, k čemur so prispevale rasti proizvajalcev čipov Nvidia in Intel ter proizvajalca letal Boeing. Nedavna prodaja je izničila pričakovanja o "božičkovi rasti", ki jo trgi običajno doživijo v zadnjih petih trgovalnih dneh decembra in prvih dveh januarja.

Da do tega fenomena ni prišlo, so poskrbele izgube delnic potrošniških podjetij, vključno z Amazonom, ter delnice proizvajalca avtomobilov Tesla. Te so zdrsnile za 2,6 odstotka, potem ko se je letna prodaja znižala že drugo leto zaporedoma.

Kljub temu sentiment ostaja izrazito bikovski; gonilo rasti ostaja nezmanjšano povpraševanje po strojni opremi za AI, pri čemer Nvidia s tržno kapitalizacijo več kot 4,5 bilijona dolarjev še naprej narekuje tempo celotnega sektorja. Zanimiv obrat pa se dogaja na energetskem trgu, kjer je cena nafte v letu 2025 doživela strm padec in se ob koncu tedna gibala okoli 57 dolarjev za sod, kar deluje kot dodaten davčni odpustek za potrošnike in podjetja, a hkrati pritiska na dobičkonosnost energetskega sektorja.

 

 

Evropske borze žene orožje

Evropa je v novo leto vstopila še bolj optimistično. Indeks Euro Stoxx 50 je v petek poskočil za 1,1 odstotka in dosegel novo rekordno vrednost pri 5.850 točkah, medtem ko je širši Stoxx 600 prav tako dosegel zgodovinski vrh pri 596 točkah. Gonilna sila tega skoka niso bila le tehnološka podjetja, temveč obrambni sektor, ki je zaradi nenehnih geopolitičnih napetosti in pričakovanj o povečanih vojaških izdatkih beležil nadpovprečne donose že vse leto 2025.

Poleg obrambne industrije so v ospredju tudi bančne delnice, ki kljub nižanju obrestnih mer ohranjajo robustne marže, ter industrijski sektor, ki stavi na okrevanje nemškega gospodarstva ob napovedanih fiskalnih spodbudah.

 

 

Ljubljanska borza sklenila izjemno leto

Na domačem parketu Ljubljanske borze je bil zadnji teden leta 2025 sicer prometno skromen, a je služil kot zmagoslavni krog za indeks SBI TOP, ki je leto zaključil z osupljivo 50,3-odstotno rastjo pri vrednosti 2.505,44 točke. Če upoštevamo še dividende, je skupni donos presegel 57 odstotkov, s čimer se slovenski trg uvršča v svetovni vrh. Celotni promet na Ljubljanski borzi v letu 2025 je znašal 834,6 milijona evrov, kar pomeni 65,1-odsotno rast v primerjavi z letom 2024.

Trgovanje v skrajšanem prazničnem tednu je bilo zaznamovano s tradicionalno nizko likvidnostjo, saj so institucionalni vlagatelji knjige zaprli že pred prazniki. Kljub temu pa je bilo opaziti nekaj zanimivih premikov. Delnica Petrola je na zadnji dan trgovanja, v torek, pridobila 1,18 odstotka in zaključila pri 51,60 evra. Zmagovalka zadnjega trgovalnega dne med delnicami prve kotacije je bila sicer Luka Koper (+ 1,41 odstotka), skupaj s Petrolovo delnico pa so se jim približale delnice Zavarovalnice Triglav z 0,34-odstotno rastjo.

Farmacevt Krka, tradicionalni steber domačega kapitalskega trga, je leto zaključil pri tečaju 203 evrov. Čeprav je v zadnjem tednu zabeležil minimalne premike, ostaja Krka z več kot 348 milijoni evrov letnega prometa daleč najbolj likvidna delnica na Ljubljanski borzi. Bančna skupina NLB, katere delnica se je v zadnjih dneh leta gibala okoli 182 evrov, ostaja v središču pozornosti zaradi svoje dominantne regionalne prisotnosti in agresivne dividendne politike. Trgovanja na Ljubljanski borzi od torka do današnjega ponedeljka zaradi prazničnega obdobja ni bilo.