Depozit? Kaj je že to?

ECB danes drugič od leta 2011 dviguje ključne obrestne mere. Ta hip še ni znano, ali bo dvig znašal 50 ali 75 bazičnih točk. Ne glede na to je že zdaj znano, da bo depozitna obrestna mera ECB prvič po letu 2012 pozitivna.

Depozitna obrestna mera posledično vpliva tudi na vezavo denarja v bankah, torej na depozite. Obresti so bile zadnja leta precej mizerne; zadnjih pet let namreč obrestna mera za vezane vloge nad dvema letoma ni presegla 1,6 odstotka. Za primerjavo, od avgusta 2007 do konca leta 2008 je presegala pet odstotkov.

Vezane vloge do dveh let se je najbolj splačalo skleniti v letu 2008, ko je bila obrestna mera celo 4,7 odstotka. V zadnjih petih letih se obrestne mere za vezane vloge do dveh let niso dvignile nad 0,3 odstotka.

Bo zanimanje za depozite zdaj večje?

Marsikdo bi mislil, da bi konservativnega varčevalca lahko premamil kak odstotek več za vezavo denarja. Toda ne smemo pozabiti, da imamo na drugi strani rekordno visoko inflacijo, v juliju je bila ta medletno kar 11-odstotna.

"Težko si predstavljam, da se bo povpraševanje po depozitih povečalo, ker se praktično v Sloveniji nikoli ni bistveno znižalo. Bo pa za marsikoga manj stresno, četudi je v tem naložbenem razredu izrazita in dejanska realna izguba kupne moči," komentira Primož Cencelj iz podjetja Generali Investment. Ob tem dodajmo, da imajo ta hip gospodinjstva na bankah več kot 25 milijard evrov nakopičenega denarja.

Povišanega povpraševanja po varčevalnih produktih še ni

Ko bo v pozitivno območje prešla tudi depozitna obrestna mera, bodo znova bolj zanimivi tudi varčevalni produkti bank, vezani na Euribor. Kljub temu na bankah opažajo, da zaenkrat povišanega povpraševanja po tovrstnih produktih še ni.

Pri NLB imajo v ponudbi depozite tako z nespremenljivimi kot spremenljivimi obrestnimi merami, vezanimi na Euribor (do 61 dni vezano na enomesečni Euribor, za ostale ročnosti pa velja trimesečni Euribor). Nudijo tudi postopno varčevanje z nespremenljivo in spremenljivo obrestno mero, vezano na trimesečni Euribor.

Gredo ležarine na smetišče zgodovine?

Obrestna mera mejnega depozita pri ECB je bila sicer negativna vse od leta 2014, od septembra 2019 naprej pa je znašala –0,5 odstotka. Ker so banke dolžne imeti svoja sredstva pri evrosistemu (lokalnih centralnih bankah) in ker so ta obrestovana negativno, je zaradi likvidnostnih presežkov taka obrestna mera pomenila davek na denar na računu. Poslovne banke so plačevale ležarino pri ECB, saj je leta 2019 začelo veljati dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv.

Zneski niso bili majhni. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo vseh presežnih rezerv 8,177 milijarde evrov, od tega neizvzetih presežnih rezerv 6,105 milijarde evrov. To pomeni, da bi banke na omenjeni znesek na računih ECB na leto plačevale dobrih 30 milijonov evrov oziroma 2,6 milijona evrov mesečno negativnih obresti.

To je bil glavni argument poslovnih bank, da so del bremena prenesle na svoje stranke in jim pričele zaračunavati negativne obrestne mere oziroma ležarino za denarna sredstva in depozite nad sto tisoč evri.

Prva banka, ki je v Sloveniji pričela z omenjeno prakso, je bila NLB; kmalu so ji sledile tudi druge banke. Le dan po odločitvi ECB, da dvigne ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk v ničelno oziroma pozitivno območje, so banke sporočile, da tudi same umikajo ležarine tako za fizične kot za pravne osebe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar