Vodilni avstrijski menedžerji zaslužijo vse manj, je pokazala raziskava avstrijskega Poslovnega foruma direktorjev (WdF). Njihove plače so se realno znižale že četrto leto zapored, je povedal Roman Teichert, predsednik WdF. Rezultati študije dohodkov so bili predstavljeni v sredo. Anketiranih je bilo 598 menedžerjev prvega in drugega razreda, vključno z 98 menedžerkami.
Podatki kažejo, da se je letni dohodek menedžerjev prve ravni zmanjšal za 1,3 odstotka na 262.500 evrov bruto. Menedžerjem druge ravni pa so se dohodki povišali za 3,9 odstotka na 170.100 evrov bruto.
Od leta 2020 dohodki upadli za 13 odstotkov
Prilagojeno inflaciji to pomeni izgubo 4,1 odstotka za vodje prve ravni in povečanje za 0,8 odstotka za vodje druge ravni, ugotavljajo v WdF. ''Zame je to znak, da se mlajši menedžerji krepijo tudi v težkih časih. To je pozitiven signal,'' je povedal Teichert. Glede na razvoj od leta 2020 pa Teichert opaža negativen trend. Od prejšnjega vrhunca valorizirane kupne moči menedžerjev, ki je bilo v letu 2020, so se dohodki vodilnim menedžerjem Avstrije realno znižali za več kot 13 odstotkov.
Preberi še

Avstrijci bodo s Kitajci izdelovali električne tovornjake
Steyr Automotive bo izdeloval električne tovornjake za kitajsko podjetje SuperPanther.
15.07.2025

Zakonodajne lekcije iz Avstrije: Ali Slovenija potrebuje svojo različico FlexCo?
FlexCo – nova avstrijska pravna oblika ponuja več fleksibilnosti, a podjetniki raje izberejo GmbH.
29.05.2025
Vodje prve ravni, med temi je bil 418 anketirancev, so v povprečju zaslužili 135.800 evrov neto, kolegi z druge ravni pa 92.900 evrov neto. So takšne plače upravičene, so se spraševali na avstrijskem portalu Leadersnet? Po mnenju predsednika WdF Teicherta so vsekakor upravičene: ''Vodje prevzemajo odgovornost in vodijo svoja podjetja skozi turbulentne čase z visoko osebno predanostjo in veliko delovno obremenitvijo. Plačilo mora odražati to odgovornost,'' je povedal.
Austrija, Beč (Depositphotos)
Za primerjavo, po podatkih avstrijskega statističnega urada so bile povprečne letne bruto plače v Avstriji v letu 2023 za zaposlene 61.100 evrov in za javne uslužbence 68.400 evrov.
Pri vodilnih druge ravni se kupna moč od leta 1982 skoraj ni spremenila in je ostala bolj ali manj konstantna, je povedal Felix Josef, direktor podjetja Triconsult Wirtschaftsanytische Marktforschung. Na prvi ravni je očiten bolj dinamičen razvoj. Do leta 2020 je prišlo do rasti dohodkov, od takrat pa jih je recesija močno znižala: ''Menedžerji imajo več dela, večjo odgovornost in nižje dohodke,'' je povedal.
Variabilni deli plač so zrasli
Dohodek vodilnih kadrov je pogosto sestavljen iz osnovne plače in variabilnih delov, kot so bonusi, delitev dobička in podobno. Podatki raziskave razkrivajo, da je osnovna plača vodilnih ostala praktično nespremenjena pri 190.300 evrih bruto. Povprečni variabilni del pa se je močno povečal - iz 62.700 na 98.900 evrov bruto. Dodajajo, da 59 odstotkov vodij še vedno prejema variabilni del. Prej je ta številka znašala 61 odstotkov. Na splošno je dohodek odvisen predvsem od uspešnosti in odgovornosti vodij – to kažejo tudi številke: višji kot je promet podjetja, višji je dohodek, je pisal Kurier.
Zgolj 3,5 odstotka vodilnih ima delni delovni čas. Skupni letni bruto dohodek redno zaposlenih menedžerjev znaša 238.400 evrov bruto. Vodilni, ki delajo s krajšim delovnim časom (čeprav število ur ni določeno), zaslužijo približno polovico oziroma 127.200 evrov bruto.
Kaj avstrijskim šefom krati spanec?
Število insolventnosti med avstrijskimi podjetji se v 2025 bliža rekordu, je za Kurier povedal Gerhard Weinhofer iz Creditreforma. Ocenjuje, da bo v 2025 v Avstriji 7.500 podjetij insolventnih. ''Tega po letu 1945 še nismo doživeli.'' V zadnjih treh letih so bile splošne gospodarske razmere glavni vzrok za insolventnosti. Na drugem mestu so napake v upravljanju, na tretjem pa pomanjkanje kapitala.
Letos so v anketi prvič povprašali menedžerje, katere so grožnje. Kljub naraščajoči brezposelnosti je 58 odstotkov vprašanih kot največjo grožnjo stabilnosti svojega podjetja navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev. Politična negotovost je sledila s 57 odstotki. 42 odstotkov vprašanih jih je kot težavo navedlo napake v upravljanju, na četrtem mestu z 41 odstotki pa inflacijo in obrestne mere. Kljub krizi menedžerji ostajajo optimistični. Kar 82 odstotkov jih meni, da so s svojo osebno strokovno usposobljenostjo na krize dobro pripravljeni, še ugotavljajo v raziskavi.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...