Angleška centralna banka (BOE) je na današnjem zasedanju odločila ključno obrestno mero znižati za 25 bazičnih točk. Devet članski odbor za monetarno politiko je za las odločila ključno obrestno mero znižala na štiri odstotke. Pet članov je glasovalo za sprostitev posojilnih pogojev, med tem ko so štirje glasovali za premor. Prvič v 28-letni zgodovini so za odločitev izvedli dva kroga glasovanja. V prvem se namreč niso mogli poenotiti.
Odbor je bil sprva razdeljen glede znižanja ali ohranitve obrestnih mer, pri čemer so štirje člani želeli ohraniti obrestne mere nespremenjene, drugi štirje pa so glasovali za znižanje. Deveti član odbora je glasoval za večje znižanje, in sicer za 50 bazičnih točk. Odbor je nato opravil drugi krog glasovanja, v katerem je večina sprejela odločitev o znižanju obrestnih mer za 25 bazičnih točk.
Gre za že peto znižanje v 12 mesecih. Obrestne mere še vedno ostajajo na ravni, za katero večina ekonomistov meni, da zavira gospodarstvo. Za primerjavo ključna obrestna mera v evrskem območju je pri dveh odstotkih, v ZDA pa pri 4,5 odstotka. Z banke so danes ponovno opozorili, da vztrajna inflacija – ki je najbolj opazna pri cenah hrane in storitev – še vedno zahteva, da je vsako nadaljnje sproščanje denarne politike postopno in previdno.
Kljub različnim stališčem oblikovalcev politik ekonomisti pričakujejo, da se bo trend nižanja obrestnih mer nadaljeval tudi v naslednje leto. V centralni banki so poudarili svoj previden pristop. Časovnica in hitrost nadaljnjega sproščanja monetarne politike bo odvisna od tega, v kolikšni meri se bodo osnovni dezinflacijski pritiski še naprej zmanjševali, so sporočili iz angleške centralne banke.
Guverner Andrew Bailey je na tiskovni konferenci povedal, da ''še vedno pomembno, da ne znižamo bančne obrestne mere prehitro ali preveč.'' Dodal je, da ''obstajajo dobri razlogi za domnevo, da se rast inflacije ne bo nadaljevala.'' Bailey meni, da so največji dejavnik naraščajoče inflacije cene energije. Pred odločitvijo so se trgi nagibali k še enemu znižanju do konca leta, ki mu bo sledilo še eno, s čimer bi se raven znižala na 3,5 odstotka, piše Bloomberg.
Bloomberg Mercury
Rast gospodarstva na Otoku se je v zadnjih mesecih obrnila v obratno smer. Statistični urad je ocenil, da se je gospodarstvo aprila in maja skrčilo, predvsem zaradi pritiska višjih davkov finančne ministrice Rachel Reeves in trgovinske vojne ameriškega predsednika Donalda Trumpa, piše Politico. Kljub temu je centralna banka zvišala napoved rasti v 2025. Dosegla naj bi 1,25 odstotka, v drugem trimesečju pa naj bi gospodarstvo doseglo 0,1-odstotno rast. V tretjem trimesečju naj bi se zvišala na 0,3 odstotka.
Inflacija na Otoku je letos znova zrasla, potem ko je upadla z vrha leta 2023, ko je dosegla 11 odstotkov. Banka je v četrtek sporočila, da bi lahko do septembra dosegla štiri odstotke in se ne bo vrnila na ciljna dva odstotka pred letom 2027.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...