Evro ima potencial za skok nad pariteto z dolarjem

Da bo evro spet na udaru, je postalo jasno v petek zvečer, ko je ruski energetski velikan Gazprom napovedal, da ne bo obnovil dobave ruskega zemeljskega plina Evropi.

Skupna evropska valuta je spet blizu 20-letnega dna, saj energetska kriza še povečuje verjetnost recesije na stari celini, ki se že tako spopada s podivjano inflacijo in zategovanjem denarne politike.

Evro je v ponedeljek dopoldne padel za 0,8 odstotka, na 0,9878, v primerjavi z ameriškim dolarjem. Potem se je rahlo okrepil in bil ob 13.29 vreden 0,9913 v primerjavi z ameriško valuto, kažejo podatki Bloomberga.

Potencial za rast

"Ker so negativne novice že vračunane, pričakujem, da se bo par evro–dolar stabiliziral blizu paritete, in ker negativna tveganja počasi bledijo, se že kaže potencial za rast skupne evropske valute," je po telefonu za Bloomberg Adria povedal Ivan Dražetić iz InterCapitala v Zagrebu. "Zdi se, da je valutni trg nagnjen samo v eno smer, in dvomim, da obstajajo vlagatelji, ki bodo še krepili kratke pozicije, torej da bo evro še upadal."

Londonski časnik Financial Times je prejšnji teden objavil članek, v katerem piše, da so kratke pozicije dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih, zato so tisti, ki stavijo na medvedji trend, torej dodatno upadanje, na zelo tankem ledu, opozarja Dražetić.

Iskrica in sod smodnika

"Ob upoštevanju tega dejstva je dovolj le iskrica dobrih novic, da zaneti sod smodnika kratkih pozicij na evro. To bi bil začetek pokrivanja kratkih pozicij," je še pojasnil Dražetić.

Bloomberg

 

Ko je postalo jasno, da ruskega zemeljskega plina ne bo v Evropo, je Nemčija napovedala pomoč v višini 65 milijard evrov svojim državljanom pri blaženju posledic energetske draginje. Pri nizozemski bančni skupini ING Groep so prepričani, da to ne bo ustavilo pohoda recesije.

"Napovedani sveženj ukrepov bo prav gotovo prinesel olajšanje za finančno šibkejša gospodinjstva, vendar dvomim, da bo to dovolj za znatno blažitev višjih računov za energetiko," je v poročilu strankam zapisal ekonomist banke Carsten Brzeski. 

Dvig obrestnih mer, kot ga še ni bilo

Evropska centralna banka, ki se sestaja v četrtek, 8. septembra, utegne potegniti potezo, kakršne doslej še ni. To je orjaški dvig obrestnih mer za 75 bazičnih točk; predlog, ki ga podpira tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Na takšen dvig računajo tudi Ivan Dražetić in številne investicijske banke, kot je Goldman Sachs.

Bloomberg

 

"Ko bo takšen dvig povsem vračunan v razmerje med evrom in dolarjem, utegne ta najbolj trgovani valutni par dvigniti evro nad pariteto za daljše obdobje," je dejal Dražetić.

Agresivna politika ECB bo torej vplivala na vrednost skupne evropske valute, pomembno pa bo tudi, kaj bo osrednja banka v Frankfurtu sporočila glede prihodnjega gibanja obrestnih mer, meni Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladi.

Spopad Evrope z visokimi cenami energentov

"Dvig obrestnih mer za 75 bazičnih točk je že delno vključen v trenutni tečaj in mislim, da bo bolj pomembno, kaj bo evropska centralna banka po zasedanju sporočila javnosti glede dinamike prihodnjih dvigov obrestnih mer," je Granda pojasnil v odgovoru na vprašanje Bloomberg Adria. "Dejstvo je, da imajo tudi centralne banke samo omejen vpliv na gibanje vrednosti valut. Posledično bo ključno tudi, kakšni bodo ukrepi Evrope glede visokih cen elektrike in plina, koliko ruskega plina bo v prihodnjih mesecih prišlo v Evropo in kako odporno bo evropsko gospodarstvo."

Kot opozarjajo analitiki, boj ECB z inflacijo tudi z orjaškim dvigom obrestnih mer nima velikega vpliva na cene energentov, še zlasti zaradi akutnega pomanjkanja, kot se to jesen in zimo obeta Evropi. Agresivno zviševanje obrestnih mer utegne še bolj ohladiti evropsko gospodarstvo.

"Zdaj je že vsem jasno, da bo Evropa potonila v recesijo. Konec tedna smo videli proteste na nekaterih delih celine, vlade pa medtem napovedujejo omejitve cen energentov," je za Bloomberg dejal Alberto Tocchio, portfeljski upravljavec pri italijanskem upravljavcu premoženja Kairos Partners.