Po trgovinski smo dobili še valutno vojno

Ob robu stopnjevanja trgovinske vojne, ki jo je letos začel pobesneli ameriški predsednik Donald Trump, se je začela tudi valutna vojna. Dosedanji poraženec artilerijskih strelov carin je ameriška valuta dolar, ki je v primerjavi s preostalimi večjimi valutami sveta izgubil precej vrednosti.

 

Analitiki Bloomberga Adria so pred tednom dni povedali, da "ameriški dolar trenutno ni priljubljena valuta". Vendar pa kljub temu pričakujejo, da bo menjalni tečaj med evrom in dolarjem letos nihal okoli ravni 1,06, s povečano nihajnostjo okoli te napovedi.

"Zaupanje v dolar je ogroženo," je za Bloomberg povedal Christopher Wong, devizni strateg pri Oversea-Chinese Banking Corporation. Dodal je, da se zaradi dejavnikov, kot sta pojemajoča izjemnost ZDA in naraščajoči dolg ZDA, povečuje dvom o statusu dolarja kot rezervne valute.

Mnenju Wonga se pridružujejo tudi preostali analitiki. "Danes smo priča dodatnemu pokazatelju, da sta se struktura in narava odnosa ameriškega dolarja do svetovnih trgov spremenila," je za Reuters povedal Thierry Wizman, globalni devizni in tečajni strateg pri družbi Macquarie. "Mislim, da vstopamo v režim prodaje ameriških dolarjev," pa je za Reuters povedal Brent Donnelly, predsednik družbe Spectra Markets.

Evro pridobiva zagon

Evro je letos v primerjavi z dolarjem zrasel za kar 9,39 odstotka in se giblje na večletnem vrhu. Na gibanje evra bo vplivala tudi jutrišnja odločitev Evropske centralne banke (ECB), ki bo odločala o obrestnih merah. Trgi skoraj soglasno pričakujejo rez obrestnih mer za 25 bazičnih točk.

 

"Razlika v obrestnih merah daje prednost dolarju, vendar se je fokus preusmeril na učinke ameriških carin. Krepitev ameriškega dolarja v zadnjem četrtletju 2024 se je do aprila 2025 bistveno popravila. Možnost doseganja mirovnega sporazuma v sporu med Rusijo in Ukrajino je bila v korist evru, medtem ko je bila zaskrbljenost glede recesije v ZDA negativen dejavnik za dolar," ugotavljajo analitiki Bloomberga Adria.

ECB bo znižala obrestne mere na naslednjih štirih srečanjih, saj se gospodarski stroški ameriških carin naraščajo, so medtem prejšnji teden sporočili analitiki banke JPMorgan Chase. Rast evroobmočja bo v kratkoročnem obdobju utrpela večji udarec, kot je bilo prej pričakovano, kar bo povzročilo "zelo šibko" širjenje v naslednjih treh četrtletjih, so v raziskovalnem poročilu zapisali analitiki banke.

Vlagatelji bežijo v objem švicarskega franka

Dolar je v četrtek zabeležil največji dnevni upad po letu 2022, pri čemer je veliko vlagateljev varno zatočišče iskalo predvsem v švicarskem franku. Švicarska valuta je ta dan pridobila približno štiri odstotke v primerjavi z dolarjem, kar je največji skok po letu 2015, ko je švicarska centralna banka (SNB) presenetila vlagatelje in opustila omejitev tečaja valute v primerjavi z evrom.

Od četrtkove nenadne rasti je frank še naprej rastel proti dolarju. Trenutni menjalni tečaj švicarskega franka z dolarjem znaša 1,2253. "Švicarski frank pridobiva zaradi varnega zatočišča pred negotovostjo trga glede carin," je za Bloomberg povedal Brad Bechtel, globalni vodja deviznega oddelka pri Jefferies Financial Group. "Večina upravljavcev premoženja uporablja frank in jen kot približka za zaščito pred tveganjem."

Vendar se švicarska centralna banka trenutno sooča z drugimi izzivi. Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, namreč menijo, da se bo švicarska centralna banka (SNB) letos izognila znižanju obrestne mere pod ničlo, saj si prizadeva zajeziti moč franka. Trenutna obrestna mera SNB se giblje pri 0,25 odstotka.

Bloomberg

 

Japonski jen dosegel šestmesečni vrh

Visoko rast v primerjavi z dolarjem je konec prejšnjega tedna dosegel tudi japonski jen, ki je zrasel za več kot dva odstotka. Jen raste predvsem zaradi večjega povpraševanja po varnih zatočiščih, vendar se pojavljajo pomisleki, kakšno denarno politiko bo japonska centralna banka (BOJ) ubrala v prihodnje.

Po mnenju analitikov banke Goldman Sachs lahko Banka Japonske razmisli o zamrznitvi zviševanja obrestnih mer, če se bo jen okrepil proti 130 za dolar in se bodo zmanjšali inflacijski obeti. Trenutni menjalni tečaj dolarja znaša 143 jenov.

Močna apreciacija jena bi lahko zmanjšala dobičke japonskih izvoznikov, znižala uvozne cene, omejila domače naložbe in oslabila rast plač, kar bi bil izziv za BOJ, da ostane na poti zaostrovanja, so v včerajšnjem poročilu zapisali Goldmanovi ekonomisti.

Dolar proti juanu

Kljub šibitvi pa dolar pridobiva proti kitajskemu juanu, saj Peking dopušča slabitev juana, da bi podprl svoje izvozno naravnano gospodarstvo, ki so ga udarile Trumpove carine. Pred dobrim tednom je juan v primerjavi z dolarjem padel na najnižjo raven po globalni recesiji leta 2008, potem ko je Ljudska banka Kitajske določila srednjo vrednost tečaja na najšibkejšo raven po letu 2023.

"Z vidika centralne banke Kitajske bi oslabitev juana koristila izvoznikom, ki so jih udarile ameriške carine v vrednosti 145 odstotkov," menijo analitiki Bloomberga Adria. "Oslabljena valuta ne more veliko pomagati Kitajski pri njenih trgovinskih odnosih z ZDA, ker te ravni carin ne bo matematično izravnala oslabitev juana, lahko pa pomaga Kitajski izboljšati trgovinske odnose z drugimi partnerji, saj oslabljena valuta pomeni bolj konkurenčne izdelke."

Prav slednjega se je te dni lotil kitajski voditelj Xi Jinping, ki se z diplomatsko ofenzivo mudi po Jugovzhodni Aziji. Včeraj smo pisali, da si kitajsko politično vodstvo prizadeva izkoristiti gospodarsko 'samopoškodovanje' ZDA, ki jih po oceni ekonomista Marka Jakliča Trump vse bolj žene v geoekonomsko in geopolitično osamo.

Eno izmed glavnih priložnosti kitajska komunistična nomenklatura vidi prav v slabitvi dolarja in širitvi trgovine, denominirane v juanih.

Bloomberg

 

Vendar pa se nad trenutno denarno politiko Pekinga vrstijo številne kritike. CNBC je anketiral 11 ekonomistov, ki so povedali, da Kitajska ne bo mogla uporabiti šibkega juana kot orožja v trgovinski vojni, saj bi lahko takšna poteza povzročila nestabilnost finančnih tokov. Med 11 analitiki večina meni, da se juan dolgoročno ne bo bistveno oslabil in da bo kitajska centralna banka poskrbela za urejeno in postopno depreciacijo.

Bloomberg medtem navaja opozorila analitikov, da bi znatna oslabitev juana lahko imela posledice, vključno z odlivom kapitala, čemur se oblikovalci politik želijo izogniti. Nazadnje, ko je Peking devalviral juan leta 2015, je po podatkih Inštituta za mednarodne finance Kitajska v istem letu zabeležila skoraj 700 milijard dolarjev odliva kapitala.

"Velika depreciacija juana bi preveč vznemirila trge in kitajske trgovinske partnerje, zato se nam takšen izid ne zdi verjeten," je za Bloomberg povedal Wei Liang Chang, strateg pri DBS Bank. "Kitajska bi lahko videla potrebo ohranjanja dobre volje trgovinskih partnerjev v vse bolj razdrobljenem svetovnem trgovinskem sistemu."

"Centralna banka premika fiksno raven menjalnega tečaja med dolarjem in juanom previdno in z majhnimi koraki, saj se želi izogniti nenadnim odzivom trga," povedo analitiki Bloomberga Adria, ki dodajo, da k slabitvi juana prispeva tudi oslabitev samega dolarja, zaradi česar je juan še cenejši v primerjavi z drugimi valutami.

Analitiki Bloomberga Adria pričakujejo nadaljnjo slabitev juana, na kar bo vplivalo povečanje razlike v obrestnih merah v korist ZDA, okrnjeni izvozni obeti zaradi carin, pa tudi manjše neposredne investicije na Kitajskem, kar bo zagotovo zmanjšalo priliv dolarjev in podprlo depreciacijo juana.

"Poudarek bo na trgovinskih tokovih in obsegu, v katerem bo Kitajska lahko preusmerila izvoz iz ZDA na druge trge in s tem zmanjšala vpliv carin. Šibkejši izvoz bo neposredno pomenil šibkejši uvoz surovin, kar bo zmanjšalo pritiske razvrednotenja na juan," povedo in zaključijo z napovedjo, da do konca leta pričakujejo menjalni tečaj med dolarjem in juanom pri 7,4, "vendar so se tveganja za depreciacijo juana povečala".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar