Pionirska izdaja digitalne obveznice: Kakšni so odzivi vlagateljev

Konec julija smo pisali, da je Slovenija izdala digitalno obveznico na tehnologiji razpršenih evidenc (angleško Distributed Ledger Technology - DLT). Izdana je bila z nominalno vrednostjo 30 milijonov evrov, kuponom v višini 3,65 odstotka in datumom končne zapadlosti 25. novembra letos. Kako uspešni so bili pri izdaji? Vpisane so bile vse obveznice, so sporočili z ministrstva za finance.

"Ta prelomna transakcija je prva tovrstna izdaja države članice Evropske unije in nasploh ena prvih takšnih izdaj katere od držav na svetu," je po izdaji dejalo ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.

V enem prejšnjih sporočil javnosti so na ministru zapisali, da bodo z novo tehnologijo državne obveznice postale dostopnejše širšemu krogu vlagateljev. Pa so res, smo preverili pri potencialnih investitorjih.

Mimo posrednikov

Med prednostmi tehnologije razpršenih evidenc navajajo, da omogoča neposreden vpis s strani vlagateljev, neprekinjeno trgovanje brez posrednikov in takojšnjo poravnavo poslov: "Na kakšen način in kako se bodo te funkcionalnosti vključevale v proces izdaje in upravljanja z dolgom, je v tem trenutku preuranjeno govoriti, saj je to odvisno od razvoja dogodkov na trgu, same tehnologije in regulative."

Poleg prednosti, o katerih smo pisali, so med drugim navedli, da digitalna obveznica prinaša "izboljšan dostop, kar odpira državne obveznice širšemu krogu vlagateljev". Kaj to pomeni in kje jo je mogoče kupiti, smo preverili na ministrstvo za finance.

"Republika Slovenija je izdala svojo prvo obveznico na tehnologiji razpršenih evidenc, ki je tudi prva tovrstna izdaja države članice Evropske unije in nasploh ena prvih takšnih izdaj katere od držav na svetu. Obveznica je izdana v okviru poskusnega programa Evropske centralne banke (ECB) za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji s centralno bančnim denarjem. Gre torej za eksperimentalni program, katerega del je bila Slovenija. Investitorji, ki bodo izpolnili tehnološke zahteve poravnave, lahko obveznico kupijo na sekundarnem trgu," so pojasnili.

Kdo je kupil digitalno obveznico

Podatka o številu investitorjev ministrstva za finance ne razkriva, saj gre za zaupne podatke (so pa bile vpisane vse, v nominalni višini 30 milijonov evrov). Zato smo pri dveh potencialnih institucionalnih vlagateljih preverili, ali so morebiti kupili državno digitalno obveznico.

Iz Modre zavarovalnice so odgovorili, da so aktivno delovali pri možnosti sodelovanja v izdaji nove pionirske digitalne državne obveznice: "Zaradi kompleksnih tehničnih pogojev, Modra zavarovalnica, kot regulirani subjekt finančnega trga, na koncu ni uspela sodelovati v tej izdaji."

Iz Pokojninske družbe A so sporočili, da niso sodelovali in da jim je sodelovanje ni bilo ponujeno. 

Lahko digitalno obveznico kupijo fizične osebe?

Po ljudski obveznici, ki vložek plemeniti s 3,4-odstotno letno obrestno mero, nas je zanimalo, kdo vse lahko kupi digitalno obveznico. Zaenkrat lahko rečemo: če ste fizična oseba, nanjo pozabite.

"Fizične osebe te obveznice ne morejo kupiti zaradi eksperimentalne narave samega ECB programa," so pojasnili z ministrstva. Kdaj jo bodo lahko? "Kot že rečeno gre za obveznico eksperimentalne narave, zato je razvoj le te, v smeri omogočanja vpisa za fizične osebe, v tem trenutku preuranjeno napovedovati," so odgovorili.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar