Rekorder: Slovenec v 2023 prejel 280 tisoč evrov obresti na depozit

Večina Slovencev denar le položi na bančni račun in z njim ne počne nič. Ko smo pogledali podatke Banke Slovenije, je jasno, da se Slovenci le v manjšem odstotku odločijo za vezavo depozitov. V zadnjem letu in pol, ko so slovenske banke zvišale depozitne obrestne mere, so svoje vloge kratkoročno ali dolgoročno vezali. Podatki za april še kažejo, da so se vloge gospodinjstev na vpogled aprila zmanjšale za 100 milijonov evrov. V primerjavi z aprilom 2023 pa so se zmanjšale za dobro milijardo evrov.

Se pa med njimi najdejo tudi takšni, ki zgolj z depoziti ustvarijo zavidljive obresti. Eden od Slovencev je od obresti na denarne depozite v 2023 ustvaril skoraj 280 tisoč evrov. Pri desetih Slovencih so obresti na denarne depozite presegle 140 tisoč evrov, kažejo podatki Fursa. To je občutno več kot v obračunskem letu 2022, ko so bile najvišje obresti na denarne depozite 156 tisoč evrov. Medjo 100 tisoč evrov so presegle pri dveh Slovencih. Leta 2021 so najvišje prejete obresti znašale 92.580 evrov.

Vpliv višjih obresti na depozite je jasno viden. Deset največjih prejemnikov je v 2023 prejelo skupno dobrih 1,8 milijona evrov, leto prej 733 tisoč evrov, v letu 2021 pa 588 tisoč evrov. To je lepo razvidno tudi v številu davčnih zavezancev za obresti na denarne depozite. Po zadnjih podatkih se je v 2023 povečalo za 366 odstotkov, na 7.716. Za 358 odstotkov se je povečala tudi dohodnina, ki se je približala štirim milijonom evrov. V 2022 je obsegala 1,1 milijona evrov.

Koliko denarja je potrebnega, da bi ustvarili omenjene obresti?

Če vzamemo največji znesek obresti in upoštevamo povprečno obrestno mero na kratkoročne vloge, lahko izračunamo, koliko denarja je moral imeti zavezanec, da bi ustvaril omenjene obresti.

Da bi dosegel obresti 280 tisoč evrov, bi moral imeti na bančnih računih 311 milijonov evrov vlog na vpogled. To je izjemno malo verjetno. Komitent bi se zelo verjetno lahko pri visokih zneskih o višini obrestne mere pogajal.

Ob upoštevanju povprečne obrestne mere za dolgoročne vezave, ki je bila po podatkih Banke Slovenije leta 2023 1,89 odstotka, bi 280 tisoč evrov obresti ustvaril z vezavo 14,8 milijona evrov. Pri slovenskih bankah se je dalo za kratkoročne (trimesečne) depozite doseči tudi 3-odstotno obrestno mero ali višjo. Če predpostavljamo, da je denar vezal večkrat in na letni ravni dosegel 3-odstotno obrestno mero, je moral skleniti vezavo 9,33 milijona evrov.

Obrestne mere na depozite prenehale rasti

Povprečne obrestne mere na depozite so marca prenehale z rastjo. Povprečna obrestna mera za vloge na vpogled je bila pri 0,13 in je nespremenjena skoraj zadnjih pet mesecev. Pri kratkoročnih vezavah je bila povprečna obrestna mera marca pri 1,38 odstotka. Najvišje so bile obrestne mere za dolgoročne vloge. Marca je povprečna obrestna mera malenkost upadla na 2,55 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar