Slovenci v poldrugem letu dolgoročno vezali 1,68 milijarde evrov

Obrestne mere na posojila so dosegla vrh in že upadajo. Tudi na depozite so se začele nižati, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB). Kaj Slovenci počnejo z vlogami pri slovenskih bankah?

Vloge slovenskih gospodinjstev so februarja na mesečni ravni upadle. Skupno jih je bilo za 26,331 milijarde evrov, kar je 194,5 milijona evrov manj kot januarja, kažejo podatki Banke Slovenije. Gre za največji medletni upad vlog po marcu 2022, ko so se znižale za 276,4 milijona evrov. To je drugi največji mesečni upad vlog v zadnjih sedmih letih.

Ob koncu leta so te več mesecev zapored zlagoma upadale, decembra pa se tradicionalno občutno povečajo, predvsem zaradi učinka izplačila 13. plače, božičnic in nagrad. Na medletni ravni so bile vloge februarja večje za 344,7 milijona evrov oziroma 1,3 odstotka.

Banka Slovenije o podrobnejših podatkih o vlogah poroča v publikaciji Bilten. Tu so številke sicer drugačne, vendar dajejo vpogled v ročnost vezanih vlog. Razvidno je, da je dejansko prišlo do odliva vlog.

Vloge čez noč so se namreč februarja zmanjšale za 314 milijonov evrov, od tega se jih je 146 milijonov evrov prelilo v dolgoročne vloge, medtem ko so se kratkoročne nekoliko zmanjšale. V Biltenu je naveden podatek za marec, ko so se vloge na vpogled znova povečale, in sicer za 41 milijonov evrov, s čimer se je prekinil trimesečni trend upadanja.

Slovenci sklenili dolgoročne vezave

Iz tabele je še mogoče razbrati, kako se je v zadnjem letu in pol zmanjšal obseg vlog čez noč in na drugi strani povečal obseg kratkoročnih vezav ter predvsem dolgoročnih vezav. Te so se od oktobra 2022 povečale za 1,681 milijarde evrov. Oktobra 2022 je bil delež dolgoročnih vlog v domačih valutah 4,1 odstotka vseh vlog. V marcu se je povzpel na 10,1 odstotka. Če upoštevamo kratkoročne in dolgoročne vezave v domači in tujih valutah, se je delež v vseh vlogah povečal z 10,9 na 17,2 odstotka. Preostanek so vloge na vpogled.

Podatka za druge države nismo našli. Glede na to, kako gospodinjstva razporejajo svoje prihranke, so razlike med evropskimi državami precejšnje, so januarja zapisali v Evropskem združenju družb za upravljanje (EFAMA). Na Danskem, Švedskem in Nizozemskem imajo denimo gospodinjstva v depozitih manj kot 30 odstotkov svojega finančnega premoženja. Leta 2022 je delež depozitov presegel 70 odstotkov na Malti, Portugalskem, v Litvi, Bolgariji, Sloveniji, na Poljskem, Cipru in v Grčiji.

Vloge čez noč so od oktobra 2022 v Sloveniji upadle z 22,301 na 21,893 milijarde evrov. To je posledica rasti obrestnih mer na vezave pri slovenskih bankah, čeprav so te v primerjavi z drugimi državami evrskega območja podpovprečne oziroma ene najnižjih. Kratkoročne vloge pa so po drugi strani v zadnjem letu in pol zrasle za komaj 188 milijonov evrov.

Podatki Banke Slovenije še kažejo, da so povprečne obrestne mere na vloge gospodinjstev februarja celo zrasle. Povprečna obrestna mera na vloge na vpogled je takrat obsegala 0,13 odstotka. Za kratkoročne vloge je februarja zrasla na 1,35 odstotka, za dolgoročne vloge pa se je povzpela na 2,56 odstotka.

Naša analiza iz sredine aprila je pokazala, da so se obrestne mere že začele zniževati. Podatki ECB kažejo, da so banke evrskega območja znižale obrestne mere za vezane vloge. V trenutnem ciklu zaostrovanja monetarne politike so bile povprečne depozitne obrestne mere s 3,3 odstotka najvišje decembra lani, februarja pa so upadle na 3,17 odstotka. Podatki ECB za marec še razkrivajo, da so se depoziti gospodinjstev medletno povečali za 2,2 odstotka, kar je nad povprečjem evrskega območja.

Veliko bolj so denar kopičila podjetja, saj so se marca depoziti na medletni ravni povečali za 8,7 odstotka, medtem ko je bilo povprečje evrskega območja 1,2 odstotka. Slovenija se uvršča med tiste z najmanjšim razmerjem med posojili in depoziti. Toje v Sloveniji ob koncu leta 2023 znašalo 63,3 odstotka, v evrskem območju pa 94,3 odstotka. Gre za najmanjše razmerje, odkar pri ECB spremljajo podatke za Slovenijo.

Kako likvidne so banke?

Bančni analitiki kazalnik običajno uporabljajo za ocenjevanje likvidnosti bank. Za izračun razmerja med posojili in vlogami je treba deliti skupni znesek posojil banke s skupnim zneskom vlog. Razmerje med posojili in depoziti pri 100 odstotkih pomeni, da je banka strankam posodila en evro za vsak evro, ki ga ima v depozitih. Če je razmerje pod sto odstotki, se banke pri dajanju posojil zanašajo na lastne vloge, brez zunanjega zadolževanja.

Če razmerje presega sto odstotkov, si banke denar izposodijo in ga nato v obliki posojil naprej posodijo po višjih obrestnih merah. Pri tem se ne zanašajo zgolj na depozite. Če je razmerje premajhno, banke morda ne dosegajo optimalne donosnosti. V nasprotnem primeru, če je torej razmerje preveliko, banke morda ne bodo imele dovolj likvidnosti, da bi pokrile morebitne nepredvidene potrebe po financiranju v primeru gospodarske krize. Kot idealno razmerje med posojili in depoziti na Investopediji navajajo med 80 in 90 odstotki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar