Se na 'obrestnem vrhu' odločiti za fiksno ali spremenljivo obrestno mero?

Ob vse bolj jasnih signalih članov sveta Evropske centralne banke (ECB) o prvem znižanju obrestnih mer smo se vprašali, katera obrestna mera je ugodnejša za kreditojemalce. "Kdaj se bo zgodil prvi spust obrestnih mer pri ECB, je nehvaležno napovedovati, vsekakor pa ocenjujemo, da smo vrh obrestnih mer že dosegli in torej prehajamo v obdobje zniževanja obrestnih mer," menijo v NLB.

To se po njihovih besedah že odraža v vrednostih referenčnih obrestnih mer (euribor) in obrestnih zamenjav, ki so se opazno odmaknile od najvišjih doseženih vrednosti lani, zaradi česar so v NLB že znižali obrestne mere za stanovanjska posojila. Kako visoke so obrestne mere za posojila, periodično preverjamo že od začetka avgusta. 

Po podatkih Banke Slovenije je bila povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjsko posojilo med februarjem in oktobrom lani na ravni štirih odstotkov, nato pa se je spustila in je od novembra dalje pri 3,9 odstotka. Precej višja pa je spremenljiva obrestna mera za stanovanjska posojila, ki je bila novembra in decembra pri 4,9 odstotka, januarja pa je upadla na 4,8 odstotka.

Manjša je razlika v višini obrestnih mer pri potrošniških kreditih. Fiksne obrestne mere so v povprečju že od decembra 2022 med 6,7 in 6,8 odstotka. Spremenljive obrestne mere so povprečno zgolj nekoliko višje, januarja letos so bile 6,9 odstotka.

Po kateri obrestni meri večinoma posegajo kreditojemalci?

Skoraj iz vseh bank na slovenskem trgu, ki smo jih kontaktirali, smo dobili enako sporočilo: med odobrenimi posojili v zadnjih letih prevladuje fiksna obrestna mera, kar ni presenečenje, saj so bile obrestne mere zgodovinsko nizke. "Kreditojemalci se tudi letos pri stanovanjskih in potrošniških kreditih pretežno odločajo za fiksno obrestno mero, to pa je bilo pravilo že leto prej," pravijo v največji banki po bilančni vsoti pri nas. 

Kot poudarjajo v NLB, fiksna obrestna mera omogoča večjo varnost in predvidljivost, ker ves čas odplačevanja ostaja enaka, s čimer se kreditna mesečna obveznost za kreditojemalca ne spreminja, obrok ostaja enak. Na višino spremenljive obrestne mere pa vpliva medbančna obrestna mera euribor, ki sledi gibanju ključnih obrestnih mer ECB.

V Sloveniji banke za izračun spremenljivih obrestnih mer posojil uporabljajo večinoma šestmesečni euribor, izjema sta SKB in Unicredit, ki uporabljata trimesečnega. Medbančne obrestne mere euribor daljših ročnosti so že nekoliko upadle, najizraziteje (za več kot 50 bazičnih točk na 3,6 odstotka) se je od oktobra lani do januarja letos znižal 12-mesečni euribor. 

V portfelju NLB imajo trenutno več kot 80 odstotkov posojil s fiksno obrestno mero, velja tako za stanovanjske kot osebne kredite. "Novi posli gredo v zadnjih mesecih še bolj v smeri sklepanja s fiksno obrestno mero, tako da je s fiksno obrestno mero sklenjenih 98 odstotkov poslov," ocenjujejo.

Tudi v Intesi Sanpaolo in Novi KBM opažajo, da se kreditojemalci od leta 2022 odločajo predvsem za fiksno obrestno mero ne glede na ročnost posojila. "Za spremenljivo obrestno mero se odločajo le redki," pravijo. V Gorenjski banki pa trenutno akcijsko ponujajo potrošniške in stanovanjske kredite prav s fiksno obrestno mero. 

Da bi se izognili tveganju spremembe (zvišanja) obrestne mere, se tudi stranke Unicredit banke raje odločijo za najem kredita s fiksno obrestno mero, saj so mesečni zneski tako enaki za celotno obdobje odplačevanja posojila. "Bančni uslužbenec strankam ne svetuje, temveč jim skrbno predstavi možnosti kreditiranja s fiksno in spremenljivo obrestno mero. Ob najemu kredita s spremenljivo obrestno mero stranko opozorimo na tveganja, povezana z nihanjem euriborja," so sporočili.

Kaj pa kombinirana obrestna mera?

V Banki Sparkasse pa se je pri stanovanjskih posojilih letos največ strank odločilo za kombinirano obrestno mero, ki omogoča koriščenje prednosti fiksne in hkrati tudi spremenljive obrestne mere z vidika napovedanega postopnega sproščanja denarne politike ECB. Navadno se za prvih nekaj let pri odplačevanju kredita upošteva fiksna obrestna mera, nato pa spremenljiva.

Najdaljša ročnost za posojilo s fiksno obrestno mero pri Banki Sparkasse je 20 let, zato pri kreditih s skupno dobo odplačevanja nad 20 do vključno 30 let prevladujejo tisti s kombinirano obrestno mero. Pri ročnostih do vključno 20 let je delež strank, ki se odločijo za fiksno ali kombinirano obrestno mero približno enak. 

"Pri potrošniških posojilih se največ strank odloči za kredit s fiksno obrestno mero, kar je sicer tudi posledica produktnih posebnosti, saj so hitri potrošniški krediti do 12 tisoč evrov in z dobo odplačila do 60 mesecev na voljo le s fiksno obrestno mero," poudarjajo v Banki Sparkasse.

Obrestne mere so na vrhu, se splača tvegati?

Ker se veliko govori o tem, da smo tik pred prvim znižanjem obrestnih mer, smo se vprašali, ali je ob obrestnih merah na vrhu smiselno izbrati fiksno obrestno mero ali tvegati s spremenljivo. "Načeloma so seveda fiksne obrestne mere višje, saj se morajo banke zavarovati za morebitne dvige stroškov zadolževanja in ta premija za tveganje je vključena v fiksno obrestno mero," ocenjuje ekonomist s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Anže Burger. 

Če je za posojilojemalca ključno, da v prihodnosti plačuje stalne anuitete in se ne želi izpostaviti tveganju višjih mesečnih obrokov ob dvigu euribora, potem je po njegovih besedah boljša izbira posojilo s fiksno obrestno mero. "Občutljivost višine obroka na spremembo obrestnih mer je večja za dolgoročnejša posojila, ki so značilna za stanovanjska posojila," dodaja. Ravno zato se je delež posojil s fiksno obrestno mero povečal tako v Sloveniji kot tudi drugod v evrskem območju. 

Pri Intesi Sanpaolo so sicer poudarili, da glede na trenutno višino fiksnih obrestnih mer ni pričakovati, da bo imelo znižanje obrestne mere ECB večji vpliv. Pri NLB pa poudarjajo, da na odločitev o fiksni ali spremenljivi obrestni meri vpliva tudi ročnost posojila, saj krajši rok odplačevanja praviloma prinaša tudi večjo predvidljivost. "Predvsem pa na odločitev vpliva nagnjenost kreditojemalca k tveganju," menijo v NLB.

'Ni mogoče napovedati, katera se bo izkazala za ugodnejšo'

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) prav tako ugotavljajo, da trenutna ponudba na trgu kaže, da je fiksna obrestna mera praviloma bolj privlačna možnost za kreditojemalce. "Vendar je pomembno poudariti, da ni mogoče enoznačno napovedati, katera od obeh možnosti ‒ fiksna ali spremenljiva obrestna mera ‒ se bo izkazala za dejansko ugodnejšo ob koncu odplačilne dobe," so jasni na ZPS. 

Razlog za to je, da bo končna cena posojila s spremenljivo obrestno mero odvisna od prihodnje rasti euriborja, ki je spremenljiv in ga ni mogoče napovedati vnaprej. "Zaradi tega tudi ni mogoče natančno predvideti, kako se bodo spreminjali mesečni obroki in skupni stroški posojila," pojasnjujejo.

Pri stanovanjskih posojilih, ki se odplačujejo dalj časa, je ta negotovost lahko še posebej problematična, saj dolgoročna posojila pomenijo večjo izpostavljenost morebitnim spremembam na trgu. "V splošnem zato velja, da se je varneje zadolžiti s fiksno obrestno mero, ki v tem pogledu zagotavlja stabilnost in odpravlja skrbi glede morebitnih povišanj mesečnih plačil v prihodnosti," pravijo na ZPS.

Tudi ekonomist z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Aljoša Valentinčič poudarja, da si mora posojilojemalec določiti ekonomsko sposobnost odplačevanja anuitet. "Če ta sposobnost in razmislek vključuje prostor za tveganja s spremenljivo obrestno mero, potem je v redu," ocenjuje.

Do višine obresti je sicer izrazito kritičen: "Podatki Banke Slovenije o potrošniških efektivnih obrestnih merah kažejo, da je vprašanje fiksna ali spremenljiva v kontekstu zniževanja obrestnih mer ECB drugotnega pomena ali pa sploh brez pomena – dokler je efektivna obrestna mera za posojila do 36 mesecev in zneske do štiri tisoč evrov 15,1 odstotka, je glavno vprašanje, kako si potrošniki taka posojila lahko privoščijo."

Podobno po njegovih besedah velja tudi za izposojo zneskov do 20 tisoč evrov na 10 let po efektivni obrestni meri v višini 9,3 odstotka. "Razen če ste med redkimi srečneži, ki jim dohodki rastejo po stopnji 9,3 odstotka letno," dodaja. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar