Fed brez presenečenj: Obrestne mere ostale na najvišji ravni po 2001

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je odločila, da referenčno obrestno mero ohrani na najvišji ravni v zadnjih dveh desetletjih. Obrestne mere so ostale v razponu med 5,25 in 5,5 odstotka, hkrati pa so člani odbora FOMC v svojih projekcijah prvič po marcu 2021 določili, da obrestnih mer ne bodo več zviševali.

Po pričakovanjih naj bi prihodnje leto obrestne mere znižali za 75 bazičnih točk, kar bi bilo strmejši upad obrestnih mer, kot so predvideli v septembrskih projekcijah. Mnenja članov odbora FOMC so sicer dokaj različna: osem prihodnje leto napoveduje manj kot tri znižanja za četrtino točke, medtem ko jih pet pričakuje več.

Jedrna inflacija prihodnje leto še nad ciljem

Prvi dan srečanja so bankirji prejeli sveže podatke o višini inflacije. Cene življenjskih potrebščin so se novembra na mesečni ravni povečale za 0,1 odstotka, na letni pa za 3,1 odstotka. Podatki so bili v skladu s pričakovanji analitikov. Odbor FOMC je priznal, da se je inflacija "v preteklem letu umirila, vendar ostaja povišana". 

Posodobljene projekcije kažejo na nižje napovedi glede inflacije za letos in naslednje leto, pri čemer naj bi se jedrna inflacija, ki ne vsebuje cen hrane in energije, prihodnje leto povečala za 2,4 odstotka. Ob tem so nekoliko znižali napoved gospodarske rasti za naslednje leto, medtem ko so napovedi glede stopnje brezposelnosti ostale nespremenjene glede na zadnje projekcije.

"Kombinacija tržnih gibanj in kazalnikov nam pove, da je Fed trenutno dovolj restriktiven," meni Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria. Rast inflacije se umirja, trg dela ostaja odporen, a z znaki ohlajanja, visoke obrestne mere stanovanjskih posojil pa zavirajo gradnjo novih hiš in stanovanj.

Ameriško gospodarstvo odporno

Predsednik Feda Jerome Powell je dejal, da bankirji zaznavajo ohlajanje ameriškega gospodarstva v zadnjih mesecih. "Nedavni kazalniki kažejo, da se je rast gospodarske dejavnosti znatno upočasnila glede na tretje četrtletje. Kljub temu je BDP na dobri poti, da se v letu 2023 poveča za okoli 2,5 odstotka," je dejal Powell.

Kot je povedal prvi mož Feda, se je inflacija znižala z najvišjih vrednosti in to brez bistvenega povečanja stopnje brezposelnosti. "To je zelo dobra novica," je dejal Powell na tiskovni konferenci in dodal: "Ampak inflacija je še vedno previsoka. Pot naprej je negotova," je nadaljeval.

Svetovne cene energentov upadajo, še posebno nafte, kar je mogoče občutiti pri cenah bencina v ZDA, predvsem zadnje tri mesece, novembra pa so cene bencina v primerjavi z enakim mesecem lani nižje za devet odstotkov. K umirjanju rasti inflacije prispevajo tudi cene rabljenih vozil. "Po drugi strani najemnine in cene nepremičnin nikakor ne kažejo upada ali vsaj upočasnitve rasti," dodaja Blažeković.

Trg dela se v zadnjih mesecih nekoliko umirja, kar lahko razberemo iz zahtevkov za nadomestilo ob brezposelnosti, ki so na ravni s konca leta 2021. "Toda na splošno je ameriško gospodarstvo pokazalo odpornost in v prihodnjih mesecih ne pričakujemo močne upočasnitve gospodarstva," dodaja Blažeković.

Eden od priročnih kazalnikov odpornosti je po njegovem mnenju število prodanih novih tovornjakov, ki je v prvih 11 mesecih letošnjega leta za 10,1 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. "To pove, da podjetja še vedno pričakujejo rast, saj več tovornih vozil pomeni več prepeljanega blaga, kar na koncu pomeni krepitev gospodarske aktivnosti oziroma BDP," pojasnjuje analitik.

Bo ECB prehitel Fed?

Izziv za uradnike Feda je zdaj odločitev, kdaj naj začnejo zniževati obrestne mere, kar bi, če bi se to zgodilo prezgodaj, ogrozilo ohlajanje inflacije na dvoodstotni cilj. Zato bodo obrestne mere obdržali na visoki ravni dovolj dolgo, da se bo inflacija vrnila na njihov cilj. Trgi ocenjujejo, da to ne bo dolgo trajalo, saj prvo znižanje napovedujejo že za marec.  

Analitiki ocenjujejo, da bo Fed prihodnje leto agresivno popustil monetarno politiko in do konca leta znižal obrestne mere za 200 bazičnih točk, na 3,5 odstotka. "Če inflacija ne bo presenetila navzgor, potem lahko sredi leta 2024 že pričakujemo začetek zniževanja razpona referenčnih obrestnih mer," napoveduje tudi Blažeković.

Kljub temu bo Fed verjetno poskušal spremeniti pričakovanja trga glede agresivnega znižanja obrestnih mer. Predsednik Feda Jerome Powell je v začetku tega meseca opozoril, da bi bilo "prezgodaj špekulirati, kdaj bi se lahko politika sprostila", in predlagal, da bo centralna banka "pripravljena zaostriti politiko, če bo to primerno".

Analitiki sicer menijo, da morajo biti udeleženci na trgu pripravljeni na morebitno razočaranje zaradi nejasnosti Feda glede hitrosti in obsega sprememb obrestnih mer v prihodnjem letu.

Tudi Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika, je prepričan, da bodo tokrat obrestne mere najverjetneje ostale nespremenjene. "Glede na ohlajanje inflacije v ZDA in Evropi sam pričakujem, da bi lahko prišlo do nižanja obrestnih mer v prvi polovici leta 2024," pravi Kozole. 

V evrskem območju je bila novembrska inflacija 2,4-odstotna, medtem ko je novembrska inflacija v ZDA na letni ravni dosegla 3,1 odstotka. "To nakazuje, da bi lahko celo ECB prihodnje leto nižala obrestne mere pred Fedom," verjame Kozole.

Drugače pa menijo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Centralni banki Fed in ECB bosta obrestne mere morali vzdrževati na visokih ravneh dlje, kot vlagatelji pričakujejo, da bi zagotovili vzdržno raven inflacije," je za Bloomberg povedala glavna ekonomistka Clare Lombardelli. OECD je v gospodarskih obetih zapisala, da se bo znižanje obrestnih mer v ZDA začelo šele v drugi polovici leta 2024, v območju evra pa šele spomladi 2025.

Dopolnjeno z odločitvijo Feda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar